ov=C. (13.601-13.700)

13601. plítəv, -tva, adj. nicht tief, seicht; plitva voda; na plitvem obtičati, stranden, DZkr.; plitva skleda, eine flache Schüssel; plitvo orati, flach ackern; — plitvo kosilce, ein schmales Essen, Svet. (Rok.); — ( pren.) seicht, oberflächlich, Cig., nk.; plitva glava, Cig.; plitva pamet, C.
13602. plı̑tva, f. 1) = plutva, das Floß, Cig., Jan., Mik.; — 2) die Fischkieme, C., Mik.; — 3) = plavuta, die Flosse, C.
13603. 1. plı̑tvica, f. 1) eine seichte Stelle, LjZv.; — 2) eine flache Schüssel, Cig., C.; der Teller: srebrna p., LjZv.; — die Patene (des Priesters), C.
13604. plívək, -vka, adj. 1) kraftlos, schal (vom Geschmack), Z., Gor., Ljub.; — plivko mi je, es ist mir wabbelig (brecherlich), Z.; — 2) weich, schmierig (von Speck, Fett, Honig u. dgl.), C., Št.; — mostig: sadje je plivko, kadar je zelo zrelo, vzhŠt.; grozdje je plivko, kadar je njega sok zelo sladak in tako rekoč masten, Kres, Št.
13605. plı̑vkanje, n. die wellenförmige Bewegung (des Wassers), C., Z.; množica kruljavih je čakala na plivkanje vode, Jap. (Sv. p.).
13606. plı̑vkati, -am, vb. impf. wogen, fluten, V.-Cig., Jan., C., Zora; p. na kaj, etwas anspülen, Cig.; schwanken (von Flüssigkeiten), Z., Burg. (Rok.); plumpen, plätschern, Jan.; voda v posodi plivka, Gor.; mit Geräusch heraussprudeln, M.
13607. pljəváti, pljújem, vb. impf. = pljuvati, Cig., Jan., C., Cv.
13608. pljəvẹ́ti, -í, vb. impf. pljevi mi, es ist mir brecherlich, Cig., C., M.; po hruškah človeku rado pljevi, t. j. sline se mu nabirajo, in plivko mu je po ustih, Notr.; tudi: pljevi se mi, Svet. (Rok.).
13609. pljȗčnica, f. 1) die Lungenentzündung; — 2) navadna p., gemeines Lungenkraut (pulmonaria officinalis), Tuš. (R.); — tudi neko jabolko, C.
13610. pljȗčnjak, m. = pljučnica, pljučnik, das Lungenkraut (pulmonaria), Cig.; — isländisches Moos (cetraria islandica), Tuš. (B.); = živinski p., die Baumflechte, das Baumlungenkraut, C.
13611. pljúna, f. der Speichelauswurf, SlN.; — der Gischt, der Schaum, C.
13612. pljúnav, adj. saftreich, von Saft überfließend (o jagodah), vzhŠt.- C.
13613. pljȗska, f. 1) die Patsche (kothiges Wasser), Cig.; — das Regenwetter, Vrt.; — 2) die Ohrfeige, die Maulschelle, Guts.- Cig., Jan., C., Mik., LjZv., kajk.- Valj. (Rad).
13614. pljȗskalica, f. das Geplätscher: der Regenguss, C.
13615. pljȗskati, -am, vb. impf. 1) einen dem Stammlaute ähnlichen Laut hervorbringen: patschen, plätschern; voda pljuska ob čoln; dež pljuska, Cig.; — 2) Maulschellen oder Ohrfeigen austheilen, ogr.- C.; za uho p. koga, C.
13616. pljúskav, adj. ( eig. patschig) weichkothig: p. pot, C.
13617. pljȗskavəc, -vca, m. die portulakähnliche Keilmelde (halimus), Z., C., Medv. (Rok.).
13618. pljȗsnica, f. die Ohrfeige, C.
13619. pljúsniti, pljȗsnem, vb. pf. = pljuskniti; 1) p. na kaj, aufpatschen, Cig.; plumpen: p. v vodo, Jan.; p. vodo iz ust (aussprudeln), Cig.; — p. komu kako besedo v obraz, jemandem unwirsch etwas ins Gesicht sagen, Zv.; — 2) p. koga, jemandem einen Backenstreich versetzen, Cig., ogr.- C.
13620. pljuvnják, m. der Spucknapf, C.
13621. plǫ́ča, f. 1) die Platte, Valj. (Rad), nk.; ein flacher Stein, Štrek.; — die Platte ( bot.), Cig. (T.); das Krautblatt, Jarn., C.; ( kor.-nem. ploutsche); — eine flache Schüssel, Cig., C.; — die flache Klinge ( z. B. eines Degens), Guts., Mur., Cig., Jan.; — 2) = pločevina, das Blech, Jan. (H.); — 3) die Plateiße (platessa vulgaris), Jan., Erj. (Z.); — tudi: plóča.
13622. plǫ̑čnik, m. das Plattentrottoir, C.
13623. plǫ̑d, plǫ̑da, plodȗ, m. 1) die Frucht; der Embryo, Cig., Jan.; die Brut, Mur., Cig.; peklenski p., die Höllenbrut, Cig.; — das Erzeugnis, Cig., Jan., nk.; — das Naturproduct, Cig., Jan.; — 2) = pleme, die Fasel, die Gattung, Mur., Cig., Jan., C.
13624. plǫ̑dba, f. die Zeugung, C.
13625. plodína, f. das Erzeugnis, C.; prirodne plodine, die Naturerzeugnisse, Cig. (T.).
13626. plodíšče, n. der Befruchtungsboden ( bot.), Cig., C.
13627. 1. plodíti, -ím, vb. impf. erzeugen; orel orla plodi, Npreg.- Jan. (Slovn.); p. sad, Früchte bringen, Cig.; — durch Zeugung fortpflanzen, ziehen: živina se plodi, drevje se goji, C.; — p. se, sich vermehren, sich ausbreiten (von Thieren), Cig.; — erzeugen, verursachen, C., nk.; — tudi: plóditi, plǫ́dim, Valj. (Rad).
13628. 2. plodíti, * -ím, vb. impf. = ploditi, Mur., vzhŠt., ogr.- C., BlKr.
13629. plǫ̑dnica, f. 1) der Fruchtboden, der Fruchtknoten (ovarium), Cig., Tuš. (R.); — 2) = maternica, die Gebärmutter, Mur., C.; — 3) plodníca, die Erzeugerin, C.
13630. plòh, plóha, m. 1) ein flacher Holzblock; mesarski p., der Hackblock der Fleischer; strojarski p., die Gerbebank; perilni p., die Waschbank; "ploh vleči" mora na pepelnično sredo deklica, kateri je možitev izpodletela; pečni p., der hölzerne Ofendeckel; p. pri vinski preši, der Weinpressdeckel; — die Sohle des Holzschuhes, Cig.; — = deščica, das Brettchen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); (= debela deska, Kras; dünnes Holzstück, Mik. [Et.]); — 2) der Baumstamm, aus dem Bretter gesägt werden, C., Poh.; — prim. kor.-nem. ploch, Block.
13631. 2. plóha, f. 1) = pleme, C.; svinjo za ploho imeti, Trst. ( Glas.); — 2) die Abstammung: človek bavarske plohe, C.; die Gattung, Jan.; — prim. 2. pleh.
13632. plóhavica, f. der Platzregen, C.; das Platzregenwasser, C.
13633. plóhniti, plǫ̑hnem, vb. pf. = plosniti, ploskniti, C.
13634. plǫ́ja, f. die Kothsuppe mit Schnee auf den Straßen, Fr.- C.; (tudi: pluja, C.).
13635. plǫ́jalica, f. Regenwetter mit Schnee, C.
13636. plǫ́jav, adj. plojavo vreme = plojalica, C.
13637. 1. plòsk, plóska, m. 1) der Laut, den ein flach auffallender Körper erzeugt, der Patsch, der Platzer, der Klatschlaut, Mur., Cig., Jan., C.; — 2) das Beifallklatschen, der Applaus, Jan., C., nk.; — 3) ein dickes Kind, C.
13638. 2. plòsk, plóska, m. 1) das Flache, die Fläche, Mur., Cig.; na p. zdelati, abplatten, Cig.; na p. pobiti žrebelj, den Nagelkopf flach schlagen, Gor.; desko na p. položiti, das Brett flach legen, Z.; s ploskom pasti, flach fallen, Z.; štorklja si dela gnezdo precej na plosk, Glas.; — der flache Theil des Hammers (die Bahn), Cig.; — die Bahn für den Laufkarren im Bergbau, Valj. (Rad); — 2) die Steinplatte, C.; — die flache Klinge ( z. B. eines Degens), Cig.; — das Sägeblatt, C.; — 3) die Karausche (carassius vulgaris), Gaziče na Krki- Erj. (Torb.); — der Plattwurm (planaria lactea), Erj. (Z.).
13639. plȏsk, plóska, adj. platt, flach, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ.; ploski lik, die flache Figur, Cig. (T.); plosko zrcalo, der Planspiegel, LjZv.; ploska riba, ein Flachfisch, Cig.; ploska kopita, Vrt., Levst. (Podk.).
13640. 1. plǫ̑ska, f. 1) = ploskalica, die Patsche, C.; — 2) = debel človek, C.; — 3) neka hruška (če z drevesa pade, rada se razplosne), Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — eine Art Frühbirne, die Platzbirne, vzhŠt.- C.; die Jacobibirne, Mur.
13641. ploskáča, f. die Granate, Nov.- C.
13642. plóskalica, f. die Patsche (Schnee und weicher Koth), C., Z.
13643. 1. plóskast, adj. kothig, patschig, C.; ploskasta steza, ploskasto vreme, Z.
13644. 2. plóskast, adj. flach, C.
13645. plóskavica, f. 1) plätschernder Regen, Z.; — 2) der Applaus, C.; — 3) neka hruška, Št.- Valj. (Rad); prim. 1. ploska 3).
13646. plóskəv, -kve, f. die Fläche, Cig. (T.), C., nk.; po ploskvi deti, flach legen, Lašče- Levst. (Rok.); osnovna, krožna p., die Grund-, Kreisfläche, Cel. (Geom.); podolžna p., die Längsfläche ( min.), Cig. (T.); lomna, razkolna p., die Bruch-, Spaltungsfläche, Erj. (Min.).
13647. ploskotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. ein gewisses klatschendes Geräusch hören lassen, schwappeln, Cig.; klatschen, C.
13648. plosnatíca, f. = skat, der Rochen, C.
13649. plósniti, plǫ̑snem, vb. pf. = ploskniti, Mur., C., Danj. (Posv. p.).
13650. plǫ̑ščar, -rja, m. 1) der Plattenschläger, Cig.; — 2) der Plattapfel, C.
13651. plǫ́ščast, adj. = ploščat, Cig.; ploščasta skleda, C.
13652. ploščȃtnik, m. der Schaufelzahn, der Vorderzahn, C.
13653. ploščȃva, f. die Fläche, C., Z.
13654. ploščevína, f. = pločevina, das Blech, Cig., Jan., C.
13655. plǫ́ščica, f. dem. plošča; 1) das Plättchen: slikarska p., die Palette, Jan. (H.); jezičkova p., das Züngelblatt, Jan. (H.); — der Teller, C.; lončar dela sklede, ploščice, piskre, Ravn. (Abc.); — 2) = plošča 3), Hip.- C.
13656. ploščína, f. die Fläche, C.; — die Oberfläche, Cig.; der Flächeninhalt, Cel. (Geom.); — die Plattform, Jan.
13657. 1. plǫ́ščiti, plǫ̑ščim, vb. pf. = plosniti, ploskniti, C.
13658. 2. plǫ́ščiti, plǫ̑ščim, vb. impf. 1) platt machen, plätten, platt schlagen, Cig. (T.); — 2) = s ploščami kriti, C.
13659. ploščnàt, -áta, adj. flach, geflacht, platt; ploščnata skleda; ploščnato kopito, der Platthuf, Cig.; ploščnata pila, die Flachfeile, Cig.; ploščnati nos, die Plattnase, Cig.; ploščnatega lica biti, C.
13660. ploščnátən, -tna, adj. = ploščnat, C.
13661. ploščníca, f. 1) ein breiter, flacher Stein, C.; — 2) eine Art Pfirsich, C.; — die Scheibenbirne, Cig.
13662. ploščník, m. der Teller, C.
13663. plȏšej, m. ein kleiner Block, SlGradec- C.; — prim. ploh.
13664. plọ̑tnik, m. 1) der Zaunstecken, Nov.- C.; — 2) die Schwertlilie (iris germanica), Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.).
13665. plovȃn, m. = pleban, Cig., C., kajk.- Levst. (Rok.).
13666. plóvən, -vna, adj. schiffbar, Cig. (T.); plovna reka, C., nk.
13667. plovẹ́ti, -ím, vb. impf. = pluti: v veselju plovi, Kast.- C.
13668. plovı̑tva, f. die Schiffahrt, C.
13669. plovı̑tvən, -tvəna, adj. zur Schiffahrt gehörig, schiffbar, C.
13670. plùg, plúga, m. 1) der Pflug; — 2) ein Gespann, ein Joch: p. volov, ein Joch Ochsen, Cig.; — ima brdke pluge (= konje), er hat ein schönes Gespann, Podkrnci, Kameno na Soči- Erj. (Torb.); — = vsaka družba v kako delo: n. pr. v našej vasi smo imeli tri pluge godcev, Ben.- Erj. (Torb.); na dva pluga igrati, in zwei Gruppen spielen, C.; — 3) ein Joch Land, der Morgen: p. zemlje, Cig., Poh.- Pjk. (Črt.); imeti pet plugov lesa (Wald), C.
13671. plȗgar, -rja, m. der Pflugmacher, Cig., C.
13672. plúhək, -hka, adj. = pligek, plehek, plivek, vzhŠt.- C.
13673. plúja, f. = ploja, Fr.- C.
13674. plúkniti, plȗknem, vb. pf. = plunkniti, pljuskniti: voda je iz škafa pluknila, C.
13675. plȗnkati, -am, vb. impf. 1) = pljuskati, plätschern, plumpen, Cig., Jan., C.; voda plunka (= zaganja se v breg), Koborid- Erj. (Torb.); v nepolnem sodu tekočina plunka, Štrek.; — 2) die Harfe, die Laute spielen, Mur., Cig.
13676. plušč, m. die Schwarzwurz (consolida major = symphytum officinale), Dict., Hip.- C.
13677. plȗtəc, -tca, m. die Korkeiche (quercus suber), Jan., C., Tuš. (R.).
13678. plúti, plújem, plóvem, vb. impf. schwimmen, Jan., C., Skal.- Let., Gor.- Levst. ( Glas.), Ben.- Kl., Savinska dol.; nismo mogli ne pluti ne bresti, Gor.; riba pluje, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — schiffen, Cig., C.; ladja po valovih tjakaj plove, Dalm.; blago k vam plove (strömt zu), Trub.; fliegen: ptič, divji petelin pluje, Mik., Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — Oj kolikrat mi v gorsko stran — Plujo oči, LjZv.; — fließen: morje plove (ist unruhig), C.; vse je s krvjo plulo, alles floss von Blut, Guts. (Res.)- Mik.; tvoje telo je s krvjo močno plulo, Kast. (Rož.).
13679. plutovína, f. das Korkholz, Cig., Jan., DZ., Nov.- C.
13680. plúvati, -am, vb. impf. = plavati, C., Mik. (V. Gr. IV. 300.), Bled ( Gor.)- Levst. ( Glas.).
13681. plúvək, -vka, adj. = plivek 2), C.
13682. plȗvkati, -am, vb. impf. = plivkati, plunkati, C.
13683. plužár, -rja, m. der den Pflug leitet, der Pflüger, Mur., C.
13684. plužína, f. das Ackerfeld, C.
13685. plȗžnica, f. 1) die Pflugdeichsel, Cig., Jan.; — 2) die Pflughandhabe, die Pflugsterze, vzhŠt.; — 3) pl. plužnice, = plužna, die Pflugräder, C.
13686. plȗžnik, m. 1) der Pflugmacher, C.; — 2) pl. plužniki = plužnice 3), plužna, Jan.
13687. plužnják, m. der Pflugbohrer, C.
13688. pnožati, -am, vb. impf. dem Weinmost Luft lassen, C.
13689. pò, I. adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.- Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče- Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.- Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.- Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.- Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.- Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.- Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.- Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.- Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.- Met.- Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.- Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.- Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).
13690. pobȃva, f. kurzer Aufenthalt, C.
13691. pobáviti, -bȃvim, vb. pf. p. koga, jemanden eine Zeit lang aufhalten, C.
13692. pobẹ̑gež, m. der Flüchtling, M., ogr.- C.
13693. poberáčiti, -ȃčim, vb. pf. zum Bettler machen, C.
13694. pobę́rati, -bę̑ram, vb. impf. = pobirati, Mur., Jan., C.
13695. poberı̑n, m. der Einsammler einer Collectur, C.; — v kletvici: da bi ga potipal poberin! LjZv.
13696. poberúh, m. 1) der Sammler ( zaničlj.), C.; — der Bettler, C.; — 2) der Monat September, rokopis iz 15. stol.- Let. 1879, 13.
13697. pobəzníti, -báznem, vb. pf. stupfen, C.
13698. pobijȃvəc, -vca, m. der Todtschläger, der Schlächter, Cig., Jan.; der Vernichter, Jap.- C.
13699. pobirȃłnica, f. der Klingelbeutel, C.
13700. pobírati, -bı̑ram, vb. impf. ad pobrati; einzeln von der Erde aufsammeln, auflesen; sadje, klasje, kamenje p.: po srenu klasje p. = Wasser in Siebe schöpfen, Guts.- Cig.; ne bom za vami ostankov pobiral; — besede za kom p., jemandem nachreden, Cig.; črke p., schlecht lesen, buchstabieren, Z., C.; p. glas, einstimmen, Cig.; stopinje p., Schritte machen, gehen, C., ZgD.; stopinje p. za kom, jemandem auf dem Fuße nachfolgen, nachtreten, Cig.; pot pod seboj hitro p., schnell gehen, Jurč.; vrvi pobirati, die Schiffsseile abtakeln, Cig.; perilo p., die (zum Trocknen aufgehängte) Wäsche sammeln; — wegnehmen: vojakom orožje p., die Soldaten entwaffnen, Cig.; ubožca tarete in mu, kar ima prida, do čistega pobirate, Ravn.- Valj. (Rad); — zehren, mager machen, Jan. (H.); hernehmen, aufreiben: lakota pobira, Cig.; hudo nas bode pobiralo, es wird uns sehr in Anspruch nehmen, C.; — prevelika svetloba pobira oči = jemlje vid, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — p. se, sich aufzuraffen suchen, Z.; ( pos. o človeku, ki je padel), jvzhŠt.; — p. se, sich fortpacken, Cig., Jan.; pobiraj se! Cig.; Ona culico navezala, Od grada se je pobirala, Npes.-K.; — einsammeln, einheben: davke, desetino, bernjo p.

   13.101 13.201 13.301 13.401 13.501 13.601 13.701 13.801 13.901 14.001  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani