Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=C. (10.901-11.000)

očŕtiti, -čȓtim, vb. pf. 1) o. se, einen Zauberkreis um sich ziehen, C.; — 2) drevo o., den Baum aufhacken, C.; z nožem o. drevo, mit dem Messer den Baum verletzen, GBrda; — o. se, sich die Haut beschinden, Cig.
očúhniti, -čȗhnem, vb. pf. 1) in sich zusammensinken, geringer werden: zelje očuhne, rana očuhne, Z., C.; — 2) bolečina očuhne, der Schmerz gibt nach, Z.
1. očȗn, m. = očim, C.
2. očȗn, m. die Herbstzeitlose, ogr.- C.; — prim. okun.
očútiti, -im, vb. pf. = občutiti, Mur., Cig. (T.), ogr.- C.
òd, I. praep. c. gen. kaže 1) pri besedah, ki pomenjajo kako ločenje, to, od česar se kdo (kaj) loči: von; duša se loči od telesa; od doma iti; šel je od nas; od sebe iti z voli, nach rechts die Ochsen lenken, jvzhŠt.; od strehe kaplja; delo gre od rok (geht vonstatten); odvrni vse hudo od nas; pritrgati si od ust, an seinem Munde ersparen, Cig.; od sebe dati glas, pismo, einen Laut von sich geben, eine Urkunde ausstellen; — rešiti od zlega, Met.- Mik.; očistiti od pregrehe, Ravn.- Mik.; nehati od dela, Ravn.- Mik.; n. od tožbe, Meg.- Mik.; n. od greha, Levst. (Rok.); od bolezni okrevati, Levst. (Rok.); — prostost od poštarine, Levst. (Nauk); — od kod (odkod)? woher? od tod, von hier; od tamtod, dort her, Cig., Jan.; od onod (ondod), von dorther; od daleč, von ferne her; vstane od kjer je sedel (= od tam, kjer), Levst.- M.; — 2) od česar je kaj oddaljeno: von; tri milje od Ljubljane; od šuma in napak sveta živeti, ferne vom Lärm und den Verkehrtheiten der Welt leben, Ravn.- Mik.; od rok, abwegs; unbequem gestellt oder gelegen; — 3) osebo, od katere kaj zahtevamo, dobimo, zvemo i. t. d.; von; izprositi od koga kaj; to imam od očeta; — 4) v prostoru, kje se začenja kaj: von; od prvega do zadnjega; od konca do kraja; od enega kraja do druzega; od kraja začeti, von neuem anfangen; — od hiše do hiše; od besede do besede; — 5) v času, kje se kaj začenja: von; od začetka, anfänglich; od mladih nog, von Jugend an; od petih do šestih, von fünf bis sechs Uhr; od zdaj, od sih dob (odsihdob), von nun an; od nekdaj, von jeher; od kar (odkar) svet stoji, seitdem die Welt besteht; — 6) primerjano osebo ali reč za komparativom: als; solnce je večje od zemlje; eden od druzega lepši, Cig.; večkrat od enok (= enkrat), ogr.- C.; letos smo bolj zdravi od lani, Z.; — 7) izvor kake reči: von; otroci od prve žene; ne jẹ́ se meso od vsake živali; duh od sena; izvirati od hudodelstva, DZ.; privolitve od deželnega zbora je treba, Levst. (Nauk); troški od občinskega užitka, Ausgaben, welche für das Gemeindegut zu bestreiten sind, Levst. (Nauk); — 8) tvarino, iz katere je kaj narejeno: von, aus, nk.; venec od trnja, Levst. (Rok.); od železa se jeklo izdeluje, Erj. (Min.); premog je nastal od organskih tvarin, Erj. (Min.); — 9) predmet govorjenju (v narodnem govoru): von; govoriti, pripovedovati od česa (v književnem jeziku: o čem); — 10) pri trpni obliki osebo, katera provzročuje dejanje: von; bil je od očeta tepen; — 11) posredni ali neposredni vzrok: von, vor; od lakote konec jemati; od ognja voda vre; drevo se šibi od sadja; od veselja, od strahu; od dolzega časa se mu zdeha; od starosti ne vidi, od žalosti ne spi, Levst. (Rok.): od toče, od paleža je sad tako slab, Levst. (Rok.); — sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von selbst; — 12) način: von; od srca želeti kaj; von Herzen, herzlich wünschen; od škode biti komu; zum Schaden gereichen, Cig.; to je od sile, das ist zu arg; — 13) celoto, h kateri kak del spada: von; od nas nihče ni padel; pet od sto, fünf Procente; — pos. pri stvareh, ki so deli kake celote, takrat, kadar so ločeni od celote: ključ od vrat, kamba od jarma, osnik od kolesa, brada od sekire, Levst. (Zb. sp. IV. 132.); — 14) kraj, kjer se kaj godi; pojem oddaljevanja in oddaljenosti se je izgubil: od spodaj, od zgoraj, unterhalb, oberhalb (— nav. odspodaj, odzgoraj); meč od obeju platu oster, Trub.- Mik.; pišejo imena sv. treh kraljev na velika vrata od zunaj in od znotraj, Navr. (Let.); — II. praef. znači 1) oddaljanje, ločenje: oditi, weggehen, odvezati, losbinden, odgristi, abbeißen, odzebsti, abfrieren, odpreti, aufmachen, odkriti, aufdecken, odvaditi se, sich entwöhnen; — odžvižgati, odpiskati, = žvižgaje, piskaje oditi; — 2) nehanje, končanje: odkositi, odvečerjati, das Mittagsmahl, das Nachtmahl beenden; odcvesti, verblühen; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu tönen; — 3) vračanje dejanja z enakim dejanjem: odgovoriti, antworten; odpevati, respondieren; odpisati, schriftlich antworten; — postavljanje v prejšnji stan: odvihniti hlače, die aufgestreifte Hose wieder zurückstreifen; odviti, aufwickeln.
odbácniti, -bácnem, vb. pf. = odbecniti, C.
odbəcníti, -bácnem, vb. pf. wegstoßen, C.
odbę̑rək, -rka, m. der Auswurf, C.; le odberki ljudi so taki, Ravn.
odbẹ́žati, -ím, vb. pf. weg-, davonfliehen, Cig., C.
odbı̑ra, f. die Sichtung, die Auswahl, Cig., C.
odbı̑rək, -rka, m. was ausgeschossen wurde, die Ausschussware, der Schofel, pos. pl. odbirki, Cig., Jan., M., C.
odbíti, -bı̑jem, vb. pf. 1) durch einen Schlag trennen, wegschlagen, abstoßen; kipu roko o.; o. si roge; — ab-, wegstoßen, Cig.; o. koga, jemanden loswerden, C.; — verhindern: kaj te je od tega dela odbilo? BlKr.- M.; — in Abzug oder Abschlag bringen, Cig., Jan.; odbivši dva odstotka, nach Abschlag von 2%, Cig.; od kupa o., vom Preise abhandeln, Str.; — 2) aufhören zu schlagen: ura je dvanajst odbila; odbije tudi njegova ura, auch seine Stunde wird schlagen, Cig.; — 3) abprellen, reflectieren, Cig., Jan., Cig. (T.); odbita svetloba, Reflexionslicht, Cig. (T.); o. se, abprallen, Cig.; reflectiert werden, Jan. (H.); — den Schlag erwidern, zurückschlagen, sovražnika, silo s silo o., Cig.; o. naskok, den Angriff abwehren, Šol.; udarec o., parieren, Cig., Jan.; o. sum od sebe, den Verdacht von sich ablenken, Cig.; — abschlagen: o. prošnjo, Cig., Jan.; ausschlagen, o. ponudbo, Cig., Jan.; o. komu kaj, jemanden zurückweisen, Cig.; — 4) o. kar je zabito: durch Schlagen öffnen: o. pokrov zaboju, eine Kiste entnageln, Cig.; o. veho sodu, ein Fass aufspunden, Cig.
odbitkováti, -ȗjem, vb. impf. escomptieren, discontieren, C., DZ.
odbòj, -bója, m. der Widerschlag, der Rückstoß, der Abprall, Cig., Jan.; die Abstoßung, Cig. (T.), C.; — die Reflexion ( phys.), Cig. (T.), C.; popolni o., totale Reflexion, Sen. (Fiz.), Žnid.; — die Abwehr, der Widerstand, Jan., C., DZ.; zveza za boj in o., Schutz- und Trutzbündnis, Cig. (T.); naskoki in odboji, LjZv.
odbójnost, f. die Abstoßungskraft, Cig. (T.), C.; die Zurückstoßungskraft, die Repulsivkraft, Cig., Jan.
odbórən, -rna, adj. 1) = izboren, C.; — 2) = odborski, Cig.
odbòt, -bǫ́ta, m. na o., à conto, C.
odcẹ́javəc, -vca, m. der Abflusscanal, C.
1. odcẹ̀p, -cẹ́pa, m. 1) das Wegspalten, Navr. (Let.); — 2) das Weggespaltene, das Bruchstück, C.
2. odcę̑pək, -pka, m. die abgefallene Frucht, Cig., C.
odčépiti, -čę̑pim, vb. pf. durch Entfernung des Zapfens öffnen, Cig., C.
odčę̑šək, -ška, m. kar se odčehne, C.
odčúhniti, -čȗhnem, vb. pf. nachgeben (vom Schmerz), C.; — srce mi je odčuhnilo, das Herz ist ruhiger geworden, C.; — prim. očuhniti.
oddȃja, f. 1) die Weggabe, die Abgabe, Cig., Jan., C.; — die Ablieferung, Jan.; — die Verleihung, Cig.; die Entäußerung, Cig., Jan.; — 2) der Verkauf: na oddajo imeti = na prodaj i., (odaja) Mur., vzhŠt.
oddȃjnik, m. 1) der Abgeber, Cig., Jan.; — der Aufgeber (na pošti), DZ.; — der Bestandgeber, Cig.; — 2) der Verräther, (odajnik) ogr.- C.
oddátən, -tna, adj. verkäuflich, (odaten) ogr.- C.
oddáti, -dám, vb. pf. 1) weggeben, sich entäußern; blago o., die Ware loswerden, Cig.; o. kaj po dražbi ali znižbi, etwas begeben, an den Meist- oder Mindestbietenden überlassen, Cig.; o. stan, sobo, vermieten: soba je že oddana; službo o., einen Dienst vergeben; hčer o., die Tochter anbringen (= verheiraten), Cig.; — abgeben, abliefern: izgotovljeno delo o., pismo o., einen Brief bestellen; — 2) = prodati, verkaufen, (odati) Mur., C., vzhŠt.; — 3) = izdati, verrathen, (odati) BlKr.- M., C.
oddȃvəc, -vca, m. = prodajač, (odavec) vzhŠt., ogr.- C.
oddȃvnja, adv. = zdavnaj, ogr.- C.
oddẹ̑łək, -łka, m. ein von einem Ganzen abgesonderter Theil, die Abtheilung: mestni o., das Quartier, Cig.; — hišni o., der Tract, Cig.; o. vojakov, eine Truppenabtheilung, ein Detachement, Cig., Jan., DZ.; — volilni o., der Wahlkörper, C., nk.; stanovski o., der Standeskörper, DZkr.; — das Fach, das Departement, die Section, Cig., DZ.; — der Abhub im Bergwesen, Cig.; — der Abschnitt, Jan., Cig. (T.).
oddı̑ha, f. das Ausschnaufen, die Rast, C.
oddrugec, adv. = oddrugod, C., vzhŠt.- Mik.
oddrúžiti, -drȗžim, vb. pf. die Vereinigung lösen, lostrennen, Jan., C.; Hercegovino od Bosne o., Navr. (Let.); — o. se, aus einem Vereinsverbande treten, Nov.- C.; sich von einer Gesellschaft entfernen, sich abgesellen, Cig.
odduháłce, n. die Luftröhre, C.
odduhávati, vb. impf. athmen, Habd.- Mik., ogr.- C.; tudi: o. se, Habd.
oddȗšək, -ška, m. 1) das Luftabzugsloch, das Luftloch, Cig., Jan., M., C., DZ., Sen. (Fiz.); — das Dampfloch, Cig., Jan.; — 2) die Rast, die Erholung: nimam odduška, ich habe keine Erholung, M.; brez odduška, ohne auszuruhen, Vrt.
odẹlíti, -ím, vb. pf. betheilen, ogr.- C.
odẹ́lọ, n. die Kleidung, C., Valj. (Rad); bojno o., die Rüstung, Jan. (H.); — die Bekleidung (lebloser Dinge), Cig., Jan.
odəmíti, -ím, vb. pf. o. koga, zum Bewusstsein bringen, C.; jemandes Geist aufrichten, C.; — o. se, zum Bewusstsein gelangen, C., Z.; — prim. odumiti.
ǫ́dər, -dra, m. das Gerüst; — strešni o., das Dachgerüst, der Dachstuhl, Cig., Dol.; oder staviti na zidove, Ravn. (Abc.); na odru so viseli le slabi ostanki slamnate strehe, LjZv.; — das Scheungerüst (zur Aufbewahrung des Strohes, Heues), der Heu-, Strohboden, Cig., Jan., Gor., Dol.; prostor nad skednjem, kamor spravljajo otepe, Notr.; nad hlevom pak je bil oder obilo z mrvo natlačen, Jurč.; — mrtvaški o., das Todtengerüst; — sramotni o., der Pranger, LjZv.; — die Bühne (im Theater), Cig., Jan., nk.; — das Podium, die Tribüne, Jan. (H.); — das Gestell: das Bettgestell, Cig., BlKr.; das Stallbett; das Hängebett im Stall, C.; die Obstbühne im Keller, C.; das Tischgestell, Cig.; nekaka priprava pri kozolcu nam. stola, da skladač nanjo stopa, Tolm.- Levst. (M.).
oderúhati, -am, vb. impf. wuchern, C.
oderúšən, -šna, adj. = oderuški, C.
odẹ̑tež, m. die Kleidung: imamo živež, odetež in obutež, C.
odẹ̑v, f. die Bedeckung, die Bekleidung, Mur., Jan., C.
odẹválọ, n. die Hülle, Mur., Cig.; die Bettdecke, C., vzhŠt.
odfúkniti, -fȗknem, vb. pf. weghuschen, davonfliegen, davonlaufen, ogr.- C.
odgȃja, f. = odgoja, C.
odgȃjati, -am, vb. impf. ad odgojiti; erziehen, Cig., C., nk.
odgáliti, -im, vb. pf. entblößen, C.
odgíniti, -gı̑nem, vb. pf. verschwinden, C.
odglaševáti, -ȗjem, vb. impf. = odglašati, C.
odgnívati, -am, vb. impf. = odgnijati, abfaulen, Jan., C.
odgǫ̑ja, f. die Erziehung, Jan., C., nk.
odgoję́nka, f. ein weiblicher Zögling, C., nk.
odgojı̑łnica, f. die Erziehungsanstalt, Jan., C.
odgoniti, -nem, vb. pf. errathen, C.
odgǫ̑nski, adj. Schub-, Nov.- C., DZ., DZkr.; odgonska postaja, die Schubstation, Levst. (Nauk).
odgǫ̑nstvọ, n. das Schubwesen, Nov.- C., Levst. (Nauk), DZ.
odgovoríti, -ím, vb. pf. 1) abreden, abbringen; o. koga od česa, Cig.; — 2) o. koga, entschuldigen, rechtfertigen, Savinska dol.- C.; o. se, sich entschuldigen, sich rechtfertigen, Trub., Krelj, Jap., Dol.; kako bi se jaz pred Bogom odgovoril? Škrinj.; — 3) antworten, erwidern; o. komu na kaj; o. k vprašanju, Levst. (Močv.); kdor molči, desetim odgovori, Npreg.- Dol.; — o. za kaj, etwas verantworten, Cig.
odgovǫ́rnik, m. der Verantwortliche, Cig. (T.); — der Sachwalter, C.
odgrẹ́vati, -am, vb. impf. ad odgreti; erwärmen, Z.; — o. se na solncu, sich sonnen, C.
odgrinjáča, f. das Streichbrett am Pfluge, C.
odgubíti se, -ím se, vb. pf. von einem Ganzen sich trennen und verloren gehen: krava se je od črede odgubila, C.
odhȃjkovati, -ujem, vb. impf. öfters davongehen, C.
odhǫ̑dək, -dka, m. 1) = odhod, Dict.- Mik.; — 2) odhodki, die Auslagen; dohodki in odhodki, C.
odhǫ́dən, -dna, adj. den Weggang, die Abfahrt betreffend, C., Z.; odhodni pogovori, die Abschiedsgespräche, Ravn.; odhodni strel, der Abfahrtsschuss, Cig.; odhodno izpričevalo, das Abgangszeugnis, Cig.; = odhodno svedočilo, DZ.
odhǫ́dnik, m. 1) der Abiturient, Cig., Jan.; — 2) der excurierende Priester (Kaplan), Meg., C.
odhodnína, f. das Abfahrtsgeld, Cig., C.
odhváliti, -im, vb. pf. auf den Gruß: hvaljen bodi Jezus Kristus! antworten, C.
odíčiti, -dı̑čim, vb. pf. schmücken, M., Let.; — verklären, verherrlichen, M., ogr.- Let.; odičeno telo, C.; odičena majka božja, ogr.- C.
odigráti, -ȃm, vb. pf. 1) spielend sich entfernen, C.; — 2) aufhören zu spielen.
ódimən, -mna, adj. odimno je, es ist Höhenrauch, C.
odiralíšče, n. der Schindanger, Cig., Jan., C.
odję́kniti, -ję̑knem, vb. pf. wiederhallen, Mur., C., Mik.; vzdih votlo odjekne od sten, Erj. (Izb. sp.).
odję̑mnik, m. der Abnehmer, der Kunde, Cig., C., Vrt.; (po nem.?).
odjẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. 1) abessen, abfressen: hrošči so listje odjedli drevju; — 2) o. koga, jemanden tückischer Weise aus einer Stellung ( z. B. aus einem Dienste) bringen, C.; — 3) mit dem Essen fertig werden, abspeisen; gospoda niso še odjedli.
odjúgniti, -jȗgnem, vb. pf. thauig werden, C.
odjúžiti se, -jȗžim se, vb. pf. aufthauen, Cig. (T.), C.
odkadíti, -ím, vb. pf. 1) aufhören zu rauchen; — 2) enteilen, Cv.; o. se, entfliehen, C.
odkániti se, -im se, vb. pf. 1) o. se od doma, sich entschließen vom Hause zu gehen, Svet. (Rok.); — 2) o. se česa, von etwas ablassen, etwas außer Acht lassen, C.
odkȃšati, -am, vb. impf. ad odkositi; wegmähen, Z.; — o. komu, jemanden abschnalzen, widerlegen, C.
odkȃzək, -zka, m. das Deputat, C.; — das Legat, C.
odkaznína, f. das Anweisegeld, Cig.; — das Legat, C.
odkídati, -kı̑dam, vb. pf. wegschaufeln, wegräumen; o. sneg, gnoj; — o. se, sich fortpacken, M., C.
odkímniti, -kı̑mnem, vb. pf. = odkimati, C.
odkláti, -kǫ́ljem, vb. pf. 1) durch Spalten loslösen, abspalten; — 2) = odbiti: ura je odklala, Mariborska ok.- C.
odklẹ̑, adv. seit wann? von welcher Zeit an? Mur., C., Levst. (Sl. Spr.), Mik.
odklę̑r, conj. seitdem, seit, Cig., C.
odklòn, -klóna, m. die Ablenkung, C., Cig. (T.); — die Abweichung, die Declination ( phys.), Cig., Jan., Cig. (T.); zvezdni o., C.; magnetni o., die magnetische Declination, Sen. (Fiz.); — die Ablehnung: o. prisege, Cig.
odklópiti, -klǫ́pim, vb. pf. durch Abheben des Deckels öffnen, abdecken, C.
odkópati, -kǫ́pljem, -kopáti, -pȃm, vb. pf. 1) abgraben; hribček o.; — 2) o. se koga, česa, sich entledigen, BlKr.- M.; — o. se, sich aus einer Verlegenheit ziehen, C.; — o. se, sich fort machen: takoj odkoplji se! DSv.
odkorẹ̑, adv. von wie viel Uhr angefangen? seit welcher Stunde? C., Z.
odkríti, -krı̑jem, vb. pf. eine Decke oder Hülle, einen Deckel wegnehmen; abdecken, enthüllen; odkriti, kar je pokrito; streho o., das Dach abdecken; hišo o., das Haus des Daches berauben; — o. se, das Haupt entblößen; o. se komu, vor jemandem das Haupt entblößen; odkrit, entblößten Hauptes; — rudo o., Erz aufschließen, Cig. (T.); entdecken, Jan., nk.; (po nem.); — offenbaren: skrivnost o., svoje misli o., Cig.; čas bo to odkril, Cig.; o. komu srce, jemandem sein Herz aufschließen, Cig.; odkrije se mnogih src mišljenje, ogr.- Valj. (Rad); — odkrit, aufrichtig, Cig., Jan., C.; odkrito moramo povedati, Levst. (Zb. sp.).
odktę̑rec, adv. = odkod? ogr.- C.
odkȗp, m. der Loskauf, die Ablösung, Mur., Cig., Jan.; zemljiški o., die Grundablösung, Levst. (Nauk); — der Wiederkauf: na o. prodati kaj, Cig.; — die Erlösung (im kirchlichen Sinne), Cig., ogr.- C.
odkȗpa, f. 1) das Ausgelöste, C.; — 2) = odkupnina, Svet. (Rok.).
odkȗpək, -pka, m. der Loskauf, die Auslösung, C.
odkupílọ, n. 1) das Lösegeld, C.; — 2) der Loskauf, Trub.; die Ablösung, C.
odkúpiti, -im, vb. pf. loskaufen; o. se, sich loskaufen; o. se od kazni, eine Strafe abkaufen, Cig.; — ablösen, Cig., Jan.; desetino o., Cig.; — einlösen: zastavo o., ein Pfand einlösen, Cig.; — erlösen, Cig., Jan.; — o. se komu, bei jemandem Missfallen erregen, jemandem lästig, ungelegen werden, Jan., C.; meni se ne bo s tem ne prikupil ne odkupil, Levst. (Zb. sp.).

10.401 10.501 10.601 10.701 10.801 10.901 11.001 11.101 11.201 11.301

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA