Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=C. (10.301-10.400)

  1. níčati, -ím, vb. impf. kauern, hocken, Jarn.- Cig., Fr.- C.; pri pletvi ženske ničijo, Poh.
  2. ničę̑mən, -mna, adj. nichtsnutzig, nichtig, Jan., C., Zora.
  3. ničę̑mnik, m. der Taugenichts, C., LjZv.
  4. ničestən, -tna, adj. nichtig, nichtswürdig, ogr.- C.
  5. ničestnost, f. die Nichtigkeit, ogr.- C.
  6. nı̑čij, adj. niemandem gehörig, vzhŠt.- C., Navr. (Let.), Vest.
  7. nidẹr, adv., nam. nigder = nikjer, vzhŠt.- C., Vest.
  8. nigdę̑r, adv. = nikjer, Cig., ogr.- C., Dalm., Trub., Jap., jvzhŠt.
  9. nigi, adv., nam. nigdi, = nikjer, SlGor.- C.
  10. nihȃłka, f. die Schaukel, C., Glas.; die Hängematte, Valj. (Rad).
  11. níhati, -am, vb. impf. schaukeln, wiegen, SlN.- C.; — n. se, schwingen (vom Pendel), Cig. (T.), nk.; — hs.
  12. nikȃ, I. pron. = nič, ogr.- C.; — II. adv. = nikar: Ne vekaj pa nika, Npes.-K.; vi ste čisti, ali nika vsi, Schönl.
  13. níkakov, adj. keinerlei, kein, ogr.- C., jvzhŠt.
  14. nikákši, adj. = nikakršen, vzhŠt., ogr.- C., Mik., Raič (Slov.).
  15. 2. níkavəc, -vca, m. der Bergfink (fringilla montifringilla), Jan., C., Valj. (Rad), Frey. (F.).
  16. 2. níkniti, nı̑knem, vb. pf. verschwinden, Hal.- C.
  17. nı̑kši, adj. = nobeden, ogr.- C.
  18. nı̑tje, n. coll. Fäden; — die Charpie, C.
  19. nìz, praep. c. acc. = s, z, von — herab: prišel je niz Krn, niz Srpenico, Podkrnci- Erj. (Torb.); — niz lice solze toči, Ist.- SlN.; niz brdo, bergab, Zora; — v niz (vniz), abwärts, nach unten, Jan., C.
  20. nizína, f. = nižina, ogr.- C.
  21. nı̑žeši, adj. compar. ad nizek = nižji, ogr.- C.
  22. nı̑žešnji, adj. tiefer gelegen o. wohnend: nižešnji pridejo težko na goro, SlGor.- C.
  23. njȃvkati, -kam, -čem, vb. impf. miauen, Cig., C., Ravn., ogr.- Valj. (Rad).
  24. nję̑nəc, -nca, m. einer der Ihrigen, C.
  25. nję́rčati, -ím, vb. impf. knurren, C., Notr.- M.
  26. njergáti, -ȃm, vb. impf. = nergati, brummen, murren, Cig., Jan., Kr.; n. na koga, gegen jemanden murren, Krelj; — knurren, Jan., C.; pes tiho njerga, Vrtov. (Km. k.).
  27. njevkáč, m. der Zänker, ogr.- C.
  28. nję̑vkati, -am, vb. impf. zanken, ogr.- M.; n. se, sich zanken, ogr.- C.
  29. nję́vkav, adj. zänkisch, ogr.- C.
  30. 1. nò, conj. 1) aber, Levst. (Sl. Spr.), nk.; no farizej neče grešnik biti, Krelj; jaz sem hotel, no ti ne, C.; — 2) nam.: ino, C., Št.
  31. 2. nò, interj. 1) izraža izpodbujanje; wohlan, C.; no, brat! wohlan, Bruder! Krelj; no, govori! note, govorite! nota, govorita! note, note! Št., Gor., Tolm.; — prim. nu; — 2) za imperativom: doch; pusti me no! pojdi no! čakaj no! — 3) na! no! temu sem posvetil! — no! tega so pošteno nabili!
  32. nocǫ́, adv. = nocoj, Rez.- C., Cirk.- Baud.; ("ncǫ́", Rož.- Kres).
  33. nočəs, adv. heute nachts, Habd.- Mik., Prip.- Mik., ogr.- C.
  34. nočeváti, -ȗjem, vb. impf. übernachten, Habd.- Mik., V.-Cig., Jan., vzhŠt.- C., Levst. (Nauk), Erj. (Izb. sp.), LjZv.
  35. nočíti, -ím, vb. impf. 1) übernachten, Mur., Cig., Jan., C.; nočili so v šotorih, Škrb.; kje sta moža, ki nočita pri tebi? Ravn.; pod milim nebom n., Vrt.; Mudi se mi z blagom, Nočiti ne smem, Npes.-K.; — 2) n. koga, beherbergen, Jan., Vrt.; — 3) noči se, es wird Nacht, Meg., Dict., Mur., Cig.
  36. nóga, f. 1) der Fuß, das Bein; od nog do glave; z nogami in rokami; z nogami teptati; z obema nogama teptati; na nogah biti, auf den Beinen sein, aufsein; na noge! auf! izpod nog iti, spraviti, aus dem Wege gehen, schaffen; od mladih nog, von Kindesbeinen an, von Jugend auf; pod nogami imeti koga, jemanden im Gehorsam halten, Jsvkr.; pod noge se dati komu, sich jemandem ganz ergeben: dal se je babi pod noge, Polj.; pod nogami komu biti, jemandem gehorsam sein, C.; — z desno nogo v črevlju, z levo pak v kožuhu, t. j. drugače govori, kakor misli, Krelj; — der Fuß eines Tisches, Sessels u. dgl.; — 2) četrtina orehovega jedra, Bolc- Erj. (Torb.); — 3) kračja n., der Drudenfuß (pentangulum), Plužna- Erj. (Torb.); = morska n., Kras- Erj. (Torb.), jvzhŠt.; tudi: morina n., Črniče ( Goriš.); = sračja n., GBrda- Erj. (Torb.); = stračja n., Pod Krnom- Erj. (Torb.); — 4) rastline: sračja n., der Krähenfuß (plantago coronopus), Cig., Medv. (Rok.); — volčja n., der Wiesenandorn (marrubium vulgare), Cig.; — zajčja n., der Hasenklee (trifolium arvense), Cig.; — mačja n., das Gauchheil (anagallis arvensis), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — vranja n., die Stinkkresse (lepidium ruderale), C.
  37. nogáč, m. 1) der Langfüßige, Mur., Cig., Jan., C.; — 2) der Polyp, V.-Cig.
  38. nogáča, f. 1) ein großer Fuß, Štrek.; — 2) der Fuß eines Stuhles, Tisches u. dgl., ogr.- C.; — 3) pl. nogače, das Fußgestell der Stampfe, C.; — 4) pl. nogače, die Stelzen, C.; — 5) das Spinnrad, C.
  39. nogȃłnica, f. die Trittvorrichtung, der Schemel am Webstuhl, Jarn., Cig., Jan., C., Plužna- Erj. (Torb.); — das Trittbrett beim Spinnrade, Cig., Gor.- M., ogr.- C., Krn- Erj. (Torb.); — pl. nogalnice, die Trittvorrichtung bei der Drehbank, Cig.
  40. nogȃłnik, m. die Trittvorrichtung am Webstuhle, Cig., C., Valj. (Rad), am Spinnrade, Cig., bei der Orgel, C.; der Fußtritt am Tischgestelle, worauf man die Füße setzt, Cig.
  41. nogánja, f. ein großer, unförmiger Fuß, C.
  42. 2. nòj, interj. = no, wohlan, C.; nojta, nojte, C.
  43. nòr, nóra, adj. 1) närrisch; nora ženska; po vaši nori glavi, Jsvkr.; nora leta, die Flegeljahre, Cig., Jan.; — 2) überflüssiger Weise wachsend, C.; nora mladika, die Wasserrebe, Cig.; — noro raste, es wächst üppig, Polj.
  44. nor, adv. = enkrat, Rez.- C.; (iz: ednor, stsl. jedina-že, prim. Vest. II. 61.).
  45. norcepàs, -pása, m. der Possenreißer, C., Z.
  46. nórəc, -rca, m. 1) der Narr; — norca (norce) si delati iz koga, aus jemandem einen Narren (Narren) machen; (pogostoma: norca [norce] se delati); za norca imeti koga, jemanden narren, zum Narren haben; norec ga lomi, er ist muthwillig, Mur., Cig.; to ni po norcu, das ist nicht übel, C.; — 2) norci, Possen: norce uganjati a. briti, Possen reißen; = norce pasti, Mur.; norce moliti komu, jemanden zum Besten haben, Jan.; po prazne norce iti, in den April geschickt werden, Vod. (Nov.); v norcih kaj reči, im Scherze etwas sagen, Gor.; Mi 'mamo resnico, Mi 'mamo norce, Npes.-Schein.; — 3) der Schlegel, Pot.- M.; = veliko kovaško kladivo, Z., Posavje- Erj. (Torb.), Zora; — 4) der Knebel an einer Kette, Cig., Valj. (Rad); — 5) die Rübenlampe, Cig.; — 6) ein großer Strohhut aus gewöhnlichem Stroh, Dol.; — 7) eine am Aehrenende zusammengebundene Garbe, Gor.; — 8) das Vorhemd, C., Nov., Rihenberk- Erj. (Torb.).
  47. nórək, -rka, m. ein liebes Närrchen, SlGor.- C.
  48. norı̑ja, f. die Narrheit, der Spaß, Possen, Jarn., C., kajk.- Valj. (Rad); norije terati, Possen treiben, kajk.- Vest.
  49. norljàv, -áva, adj. = trapast, etwas närrisch, blöde, Mur., Cig., C.
  50. noroglȃvka, f. die Närrin, C.
  51. norováti, -ȗjem, vb. impf. närrisch sein, Narrheiten treiben, C., Z.
  52. nọ̑s, nọ̑sa, nosȃ, nosȗ, m. 1) die Nase; iz nosa mu kri teče; pred nosom, vor der Nase; = in nächster Nähe; na vrat na nos, über Hals und Kopf; tenak nos imeti, eine feine Nase haben; po nosu dati, dobiti, einen Verweis geben, bekommen; pod nos dati ali dobiti, etwas derb zu verstehen geben oder bekommen; golo resnico komu pod nos tiščati, jemandem derb die Wahrheit sagen; pod nos se mu je pokadilo = es war ihm nicht recht, es hat ihn verschnupft; nos obesiti, pobesiti, die Nase hängen lassen; imeti koga na nosu, auf jemanden böse sein, Tolm.- Štrek. (Let.); nos vihati, die Nase rümpfen; = z nosom mrdati, Dict.; nos visoko nositi, hochmüthig sein, vzhŠt.- C.; na nos komu kaj obesiti, auf die Nase binden; za nos voditi, bei der Nase herumführen, täuschen; v vsako reč nos vtekniti, überall seine Nase haben; sam se za nos primi! achte auf dich selbst, zupfe dich an deiner Nase! — za en nos tobaka, eine Prise Schnupftabak; — 2) ein nasenförmiger Zacken, Cig.; — der Gießschnabel bei Töpfen u. dgl., Cig., C., Dol.; — der Schiffsschnabel, Cig., Jan., Zv.; ladijski n., Jan. (H.); — 3) die Landspitze, das Vorgebirge, das Cap, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; ( rus.).
  53. 1. nosáč, m. 1) ein großnasiger Mensch, Mur., Cig., Jan., C.; — 2) der Nasenaffe (semnopithecus nasicus), Erj. (Z.); — 3) der Naseweise, Meg.
  54. 2. nosáč, m. 1) der Träger, der Lastenträger, Dict., Cig., Jan., C., Nov.; — 2) prvo vretence človeške hrbtenice, der Atlas, Erj. (Som.).
  55. nosàn, -ána, m. ein großnasiger Mann, Cig., Jan., M., C.
  56. nǫ̑sba, f. das Tragen: osel je za nosbo, ogr.- C.
  57. nosíca, f. die Trägerin, C.
  58. nosı̑łnica, f. die Tragbahre, Dict., Cig., Jan.; — die Todtenbahre, C.; — die Sänfte, Guts., Mur.
  59. nosı̑łnjak, m. die Todtenbahre, Hal.- C.
  60. nosnjáča, f. der Schnabelkrug, C.
  61. nosúlja, f. ein großnasiges Weib, Mur., Cig., C., Mik.
  62. nǫ́šnja, * f. 1) das Tragen, Mur., Cig., SlGor.- C.; tudi: nóšnja.
  63. nǫ̑trẹšnji, adj. = notrišnji, ogr.- C.; — najnotrešnji, der innerste, Dalm.
  64. nòv, * nóva, adj. neu; nov klobuk; nǫ̑vi župan; novo vino, der heurige Wein; nova moka; novi kruh, t. j. kruh od nove, letošnje moke, Dol.; — nov sneg, nov mraz (govore vzpomladi, ako zopet sneg zamete), Soška dol.- Erj. (Torb.); — iz nova (iznova), von neuem, Mik., C., nk.; = iz novega = v novo = na novo.
  65. nováčenje, n. die Recrutierung, C., nk.
  66. novákinja, f. die Anfängerin, Cig.; die Lehrjüngerin, C.; die Novize, ZgD., kajk.- Valj. (Rad).
  67. nǫ̑vičnji, adj. neuerlich, C.
  68. novinják, m. der Weingartenneubruch, Hal.- C.
  69. novoletnják, m. = novoletnik, Mur., C.
  70. novonǫ́šən, -šna, adj. neumodisch, C.
  71. novoroję́nəc, -nca, m. der Neugeborene, C.; (po nem.).
  72. novoroję́nka, f. die Neugeborene, C.; (po nem.).
  73. novotína, f. = novota, Jan., C.
  74. novovę̑rəc, -rca, m. der Neugläubige, Cig., Jan., C., nk.
  75. nǫ̑zdrva, f. das Nasenloch, Jan., Cig. (T.), C., Valj. (Rad).
  76. nòž, nóža, m. 1) das Messer; — 2) pl. noži, das Krauteisen, der Krauthobel, Cig., Jan., ogr.- C., Gor., Notr.; zelje se reže na nožih, Ravn. (Abc.).
  77. nožíšče, n. das Messerheft, C.
  78. nǫ́žnica, f. 1) die Messerscheide, die Scheide, bes. die Schwert- oder Säbelscheide, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., Dol.; nav. pl. nožnice, Alas., Guts., Mur., Cig., Krelj, Hip. (Orb.); meč iz nožnic izdreti, Dalm.; — das Futteral: (n. za britvo), Dict.; (n. za naočnike), Cig.; (n. za knjigo), Savinska dol.; — listna n., die Blattscheide, Cig. (T.), Tuš. (B.); — 2) die Erbsenschote, Mariborska ok.- C.; — 3) pl. nožnice, bei der Stampfe die durchlöcherten Bretter, durch deren Löcher die Stampfschäfte (pahi) gehen, Dol.; — 4) neka skoljka: die Messerscheide (solen vagina), Erj. (Ž.); — tudi: nožníca.
  79. nrávən, -vna, adj. sittlich, Mur., Cig., Jan., C., nk.
  80. nrȃvstvən, -tvəna, adj. sittlich, moralisch, Cig., Jan., C., nk.
  81. nrȃvstvənost, f. die Sittlichkeit, die Moralität, Cig., Jan., C., nk.
  82. nùda, interj. wohlan! ogr.- C.
  83. nudljìv, -íva, adj. dringend, C.; nudljivo opominati, C.
  84. núja, f. die Noth, die Bedrängnis, Meg., Alas., Dict., Jarn., Cig., Jan., C.; pomagaj mi iz te moje nuje, reve in nadloge, Trub.- Let.; v nuji biti, Dalm.; vsem nujam in nadlogam podvržen, Dalm.; huda nuja ga ima, Vrt.
  85. nújati se, -am se, vb. impf. 1) sich bemühen, Dol.- Cig., Jan., Kras- C.; — 2) = ponujati se: dež se nam nuja, vzhŠt.
  86. nújən, -jna, adj. 1) elend, müheselig, Cig., Jan., C.; — bedrängt, Dict.; nujen in zdvojen gleda zimi v oči, Erj. (Izb. sp.); — 2) (po hs.) nothwendig, dringend, Cig., nk.
  87. núka, f., nam. vnuka, das Nachgrummet, Mur., Jan., C.
  88. nȗn, m. = nunec, der Taufpathe, Rez.- C.
  89. 1. núna, f. 1) die Taufpathin, C., Z., Let., Kras, Prim.; — 2) die Nonne; — prim. stvn. nunna, lat. nonna, Mik. (Et.).
  90. 2. núna, f. das Schilfpfeifchen, C.
  91. nunáč, m. der Frömmling, vzhŠt.- C.
  92. nȗnati, -am, vb. impf. schlafen (v otročjem govoru): nunaj, spavaj dete, ogr.- C.
  93. nȗnəc, -nca, m. 1) der Taufpathe, C., Let., Kras, Prim.; — 2) der Priester, C., Kras, Prim.; — prim. lat. nonnus, der Mönch.
  94. nunováti, -ȗjem, vb. impf. Nonne sein, Cig., M., C.
  95. nȗnstvọ, n. 1) das Nonnenthum, C.; — 2) die Gevatterschaft, C.; biti si s kom v nunstvu, C.
  96. nùt, interj. = not, sieh, ogr.- C.
  97. nuvìč, -íča, m. = novic 2), Rez.- C.
  98. òb, (okrajšana oblika: ò), I. praep. A) c. acc. 1) s krajevnim pomenom na vprašanje: kam? um; kača se je ob palico ovila, ob potok (den Fluss entlang) smo vrbe nasadili, Levst. (Sl. Spr.); — pri glagolih, ki pomenjajo zadevanje, udarjanje: an, auf; ob mizo udariti, auf den Tisch schlagen; ob tla treščiti, zuboden schmettern; ( fig.) ob tla je, er ist zugrunde gerichtet; ob kamen zadeti ali spotekniti se, an einen Stein stoßen; bodisi z loncem ob kamen ali s kamenom ob lonec, težko je loncu, Npreg.- Jan. (Slovn.); ob grm je obrsnil, es hat ihn der Busch gestreift, Levst. (Sl. Spr.); drgniti se ob kaj, sich an etwas reiben; ( fig.) ob mene se briše, = er schiebt die Schuld auf mich, Z.; ob mene se huduje, er ärgert sich über mich, Jurč.; jezike brusiti ob koga, Levst. (Zb. sp.); metati kaj ob zadaj (= vnic, črez glavo nazaj), Navr. (Let.); — ob ono stran, jenseits, Krelj; — 2) s časovnim pomenom: ob dan, bei Tage, Habd.- Mik.; ob noč, bei der Nacht, Mik.; über Nacht, Mur., Zv.; In svet ob noč pozabi kraj, Greg.; — 3) pomenja vzrok: ob to (obto), deshalb, Trub., Dalm.; ob kaj? (obkaj?), warum, Trub.; ob vašo stran, eurethalben, Krelj; — 4) ob glavo mu gre, es geht ihm um den Kopf, Ravn.- Mik.; ob pamet mu gre, er ist in Gefahr, den Verstand zu verlieren, Cv.; — (po nem.) ob kaj priti, um etwas kommen, es verlieren; pripraviti koga ob kaj, jemanden um etwas bringen; ob glavo dejati, enthaupten; krava je ob mleko, die Kuh ist um die Milch gekommen; obenj je, es ist um ihn geschehen, Cig.; — B) c. loc. 1) s krajevnim pomenom: längs, an; Paša stopa o potoci, Npes.-K.; ob potoci (potoku) lovec hodi, Levst. (Sl. Spr.); ob hribu hoditi, am Berge hin gehen, Cig.; ob hiši stoji drevje, Levst. (Sl. Spr.); pesek ob morju, der Sand am Meere, Ravn.- Mik.; ob bedru meč visi, Mik.; ob niti viseti, Mik.; palica ob zidu sloni, Levst. (Sl. Spr.); strah je v sredi otel, ob krajih ga pa nič ni, Npreg.- Jan. (Slovn.); težko mi je ob srcu, Vrt.; — 2) s časnim pomenom: zur Zeit, um, zu; o pravem času, zur rechten Zeit; ob nečasu, zur Unzeit, V.-Cig.; o kugi, zur Pestzeit; o lepem vremenu, bei schönem Wetter; o deževju, zur Regenzeit; o žetvi, zur Erntezeit; o božiču, zu Weihnachten; o sv. Juriju, zu Georgi; o kresi se dan obesi, Npreg.- Jan. (Slovn.); — o poldne, o polnoči (o poludne, o polunoči, nk.), zu Mittag, um Mitternacht; ob kolikih? = obkorej? um wieviel Uhr? Mur., vzhŠt.; ob eni (enih), um ein Uhr; ob sedmih, ob sedmi uri, um sieben Uhr; ob pol(u)sedmih, um halb sieben Uhr; — ob enem, zugleich; ob prvem, ob tretjem = prvič, tretjič, C.; — deček ob desetih letih, ein zehnjähriger Knabe, Vrt.; — ob uri, zur bestimmten Stunde; — ob sedmem dnevi, jeden siebenten Tag, Dalm.; — ob petkih, an Freitagen; ob časih, zeitweise, Cig.; — = za, zur Zeit: ob cesarju Avgustu, Levst. (Sl. Spr.); ob Mojzesu, Vrt.; — binnen, in: ob tednu, ob letu; — 3) znači okoliščine: ob zgodnjem trpljenju, o preganjanju in obrekovanju, o tujščini in ječi si delal iz Jožefa tako blazega moža, Ravn.; ob tem takem, unter solchen Umständen, Cig.; ob samotni hoji črez goro premišljevati kaj, Ravn.; — 4) kaže to, česar se dejanje tiče: in Betreff, von, über ( lat. de); (v tem pomenu stoji v knjigah nav.: o, redkeje: ob, narod pa rabi: od); o kom (čem) govoriti, pisati, peti, meniti, dvomiti itd.; pesem o Pegamu in Lambergarju; nauk o pesništvu; — kaj se vam zdi ob takem prevzetju? Krelj; veselje ob enem grešniku, Krelj; pravi mi ob edinem sinu mojem, Levst. (Sl. Spr.); — 5) kaže to, iz česar je kaj izdelano, aus: klobuke delati ob svili, Vrt.; ti zidovi so ob opeki, Vrt.; ob suknu je narejeno oblačilo, Levst. (Rok.); — 6) kaže to, kar h kakemu dejanju pomaga: o (ob) palici, o (ob) berglah hoditi, an einem Stocke, auf Krücken gehen; ob kruhu in vodi živeti, von Brot und Wasser leben; o preji ga je živila, sie nährte ihn mit Spinnen, Ravn.- Mik.; ob svojem živeti, von seinen eigenen Mitteln leben; naj le dobro živi, saj ima ob čem, (er hat ja die Mittel dazu); ob svojih, očetovih troških, auf eigene, des Vaters Unkosten; ob tem brašnu ne prideš do Trsta, mit dieser Reisezehrung kommt man nicht bis Triest; izučiti se česa ob nemškem jeziku, mittelst der deutschen Unterrichtssprache etwas erlernen, Levst. (Nauk); ob malem opraviti, mit Wenigem auskommen, Cig.; ti se ob velikem trudiš, du hast viel Mühe, Krelj; ob kratkem kaj povedati, sich kurz fassen; — 7) sam ob sebi, von selbst, aus eigener Macht: kadar je sila, more sam ob sebi dajati zapovedi, Levst. (Nauk); — samo ob sebi se umeje, es versteht sich von selbst, Levst. (Nauk), nk.; — ob svoji glavi, sam ob sebi je storil, er that es aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, Levst. (Sl. Spr.), C.; — to ni samo ob sebi, das geht nicht mit rechten Dingen zu, Levst. (Sl. Spr.); — ob sebi an und für sich, C.; — II. adv. v sestavi z adjektivi, katerim slabi pomen: osiv, etwas grau, otemen, etwas finster etwas dunkel, vzhŠt.- C.; — III. praef. znači, 1) da se dejanje vrši okoli predmeta: um-; obviti, umwickeln, obvezati, umbinden, ozreti se, sich umsehen, opasati, umgürten, obstopiti, umringen, objeti, umfassen, umarmen; — 2) da dejanje zadeva predmet, če tudi ne od vseh strani: be-; obiti, beschlagen, obdarovati, beschenken, obrekavati, verleumden, obgovoriti, anreden; — 3) da kdo (kaj) ostane v začetem stanju: obležati, obsedeti, obstati, liegen, sitzen, stehen bleiben; — 4) izgubo: oblistovati se, die Blätter verlieren; — 5) dela iz imperf. glagolov perfektivne: ogreti, oslabeti.
  99. obábiti, -bȃbim, vb. pf. 1) weibisch machen, zur Memme machen, Cig., C.; o. se, zur Memme werden: obabili so se možje, Jurč.; o. se, den Muth sinken lassen, Jan.; — 2) o. se, niederkommen, gebären, Mur., Cig., Jan.; o. se z otrokom, ogr.- C.; — 3) o. se (preprosto) = oženiti se.
  100. obàd, obáda, m. 1) die Bremse, Cig., Jan.; goveji o., die Ochsenbremse oder Viehbremse (tabanus bovinus), Erj. (Ž.); — 2) das gespannte Rebenauge, C.; tudi: obȃd.

   9.801 9.901 10.001 10.101 10.201 10.301 10.401 10.501 10.601 10.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA