Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=C. (10.201-10.300)

  1. nesvárən, -rna, adj. untadelhaft, C.; mašnik bodi v vseh rečeh nesvaren, Burg.
  2. nesvẹ́stən, -tna, adj. bewusstlos, Cig. (T.), C., nk.
  3. nẹ́šče, pron. = nehče, nekdo, C., Npr. ( vzhŠt.)- Kres.
  4. nẹ́ščer, pron. = nehče, nekdo, Rogatec, Saleška dol.- C.
  5. nę́šəlj, -šlja, m. = nešlej, Poh.- C., Mik.
  6. nẹštę̑ri, pron. = nekateri, ogr.- C.
  7. nẹšterọ̑č, adv. = nekaterikrat, ogr.- M., C.
  8. netę̑k, m. 1) das Ungedeihen: bil je tak netek, da so ljudje zmerom jedli, pa vendar niso bili nikdar siti, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) človek, kateremu nobena reč ne tekne, Lašče- Levst. (Rok.), Poh.; der Unersättliche, der Vielfraß, Cig., Jan.; ta netek nima nikoli zadosti, Slom.; — 3) neka zel za svinje ( prim. ščav, smok), C.; — tudi; das Sinngrün (vinca), vzhŠt.- C.
  9. nèti, conj. = niti, nicht einmal, C.; neti — neti = niti — niti, Mur., vzhŠt.- C.
  10. nẹ́titi, -im, vb. impf. 1) anzünden, Feuer anmachen; ogenj n., das Feuer unterhalten, Habd., Rib.- Mik., Cig.; heizen, Mur., Jan., Celovška ok.; Bodi zima bodi kres, Kadar zebe, neti les, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 2) n. se, brennen, Z.; — lice se mi neti, das Gesicht brennt mir ( z. B. vor Scham), ogr.- C.; — n. se, braun werden (vom Gebäck im Ofen), C.
  11. nẹtı̑vọ, n. der Zündstoff, Nov.- C., Sen. (Fiz.); — das Heizmaterial, Jan.
  12. netopírščak, m. der Fledermauskoth, Fr.- C.
  13. netrẹ̑sk, m. die Hauswurz (sempervivum tectorum), Cig., C., Tuš. (R.), Gor.; divji n., der Mauerpfeffer (sedum acre), vzhŠt.- C.
  14. netrpljìv, -íva, adj. unduldsam, Cig., C.; ungeduldig, Cig. (T.).
  15. netrpljívost, f. die Unduldsamkeit, M., C.
  16. neučȃkan, adj. = neučakaven, ungeduldig, Cig., Jan., M., C., Gor.; otroci so neučakani, n. pr. kadar ne morejo pričakati kosila, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  17. neugíbək, -bka, adj. unbiegsam, ogr.- C.
  18. neugíbən, -bna, adj. unbiegsam, ogr.- C.
  19. neugíbkost, f. die Unbiegsamkeit, ogr.- C.
  20. neugíbnost, f. die Unbiegsamkeit, ogr.- C.
  21. neugnánəc, -nca, m. der Ausgelassene, C.
  22. neuı̑ma, f. = uima, Hal.- C.
  23. neuklę́knjen, adj. unbeweglich, standhaft, ogr.- C.
  24. neuklonljìv, -íva, adj. 1) unbeugsam, Cig., C.; — 2) = neodvraten, unabwendbar, Cig., Jan., DZ.
  25. neukrę́tən, -tna, adj. 1) unbeugsam: neukretnega vratu, Trub. (Let. 1891, 149.); halsstarrig, unbändig: n. osel, Trub.; neukretne živali v brzdah držati, Jap. (Prid.); neukretni ljudje, = "nekazani ljudje", Dalm.; neukretne butice, Preš.; unerbittlich, Mik.; standhaft, Dict.; neukretno srce, Dalm.; — 2) = neokreten, ungelenk, ungeschickt, plump, Cig., Jan., C., nk.
  26. neȗməc, -mca, m. = neumnež, C.
  27. neumẹ́tẹłən, -łna, adj. unwissend, Dict., C.; neumetelne (-talne) podučiti, Schönl., Jsvkr.; unerfahren, Meg.; ungebildet, Dict.; unvernünftig, kajk.- Let.; thöricht, C.
  28. neumẹ́tẹłnost, f. die Unwissenheit, die Unerfahrenheit, C.; — die Thorheit, C.
  29. neumẹ́tən, -tna, adj. 1) = neumetelen, Mur., C.; — = bebast, C.; — 2) = neumeven, unverständlich: Tat, rokomavh govori jezik drugim neumeten, Preš.
  30. neȗmje, n. die Unsinnigkeit, die Thorheit, Cig., C.; v posvetno neumje preveč zateleban, Škrinj.; pravo neumje narediti, etwas recht Unsinniges machen, Levst. (Zb. sp.).
  31. neumǫ́rən, -rna, adj. unermüdlich, unverdrossen, C., nk.; n. trud, C.; neumorno delo, nk.; — hs.
  32. neúmovati, -ujem, vb. impf. sich thöricht benehmen, närrisch sein, C., Svet. (Rok.), Gor.
  33. neumrtẹ̑łən, -łna, adj. = neumrjoč, kajk.- C., Krelj, Zora.
  34. neȗmstvọ, n. = neumščina, C.
  35. neȗmščak, m. das Bittersüß (solanum dulcamara), C.
  36. neupẹšljìv, -íva, adj. unermüdlich, C.
  37. neupljìv, -íva, adj. misstrauisch, Z., C., Let.
  38. neȗra, f. 1) die Unglücksstunde, das Unglück, Mur.; — 2) das Ungewitter, Jan., C.
  39. neurȃžen, adj. unverletzt, unbefleckt ( fig.) ogr.- C.
  40. 2. neúrən, -rna, adj. 1) unglücklich: to je meni neurno, das ist für mich ein Unglück, Mur.; — 2) neurno vreme, schlechtes Wetter, C.
  41. neȗrje, n. das Ungewitter, Guts., Jarn., Cig., C.
  42. neȗrnež, m. ein unliebsamer, unglückseliger Mensch, C.
  43. neustrẹžljìv, -íva, adj. ungefällig, verdrießlich, mürrisch, C.
  44. neusúšən, -šna, adj. unversiegbar, SlN.- C.; neusušni vir bistroumnosti, Levst. (Zb. sp.).
  45. neušibljìv, -íva, adj. unbeugsam, C.
  46. neutepèn, -éna, adj. unbeschmutzt, unbefleckt, ogr.- C.
  47. neutẹšljìv, -íva, adj. = neutešen, ogr.- C.
  48. neutǫ́ljen, adj. = neutolažen, ogr.- C.
  49. neutŕpən, -pna, adj. unentbehrlich, C.
  50. neutŕpnost, f. die Unentbehrlichkeit, C.
  51. neutrȗdoma, adv. unermüdet, unermüdlich, Mur., Jan., C.
  52. neuvenljìv, -íva, adj. unverwelklich, C.
  53. neuvláčen, adj. unbefleckt, untadelhaft, ogr.- C.
  54. nevárica, f. die Unbehutsamkeit, C.; iz nevarice, C.
  55. nevẹ́čən, -čna, adj. schwach, kraftlos, matt, Dict.- Mik., Cig., Jan., C., Dol., jvzhŠt.; — schläfrig, Mik.
  56. nevẹ́čnost, f. die Schwäche, die Mattigkeit, Cig., C., Dol., jvzhŠt.
  57. nevẹ̑deštvọ, n. die Unwissenheit, C.
  58. nevẹ̑dež, m. der Unwissende, C.; revni nevedeži, Vod. (Izb. sp.).
  59. nevedljìv, -íva, adj. unverwelklich, Jarn., C.
  60. nevẹdnják, m. = nevednež, C.
  61. nevę́riti, -vę̑rim, vb. impf. treulos machen, C.; — n. se, treulos werden, C.
  62. nevẹ́sta, f. 1) die Braut; sramuje se kakor kmetiška n.; — 2) bratova žena, C., Prim.- Erj. (Torb.), BlKr., jvzhŠt.; — 3) sinova žena = snaha, M., Z., Dalm., Trub., Prim.- Erj. (Torb.), Štrek.
  63. nevı̑htən, -tna, adj. stürmisch, C.; — allzuschnell bei der Arbeit, C.
  64. nevihtováti, -ȗjem, vb. impf. wettern, stürmen, Mur., Jan., C.; — allzuschnell arbeiten, C.
  65. nevklútən, -tna, adj. unsauber, ungeschickt, Hal.- C.
  66. nevkutiti se, -im se, vb. impf. eifern, zanken, C.; — prim. njevkati.
  67. nevolják, m. ein armer, elender Mensch, ogr.- C., Mik.
  68. nevoljáš, m. = nevoljak, vzhŠt., ogr.- C.
  69. nevoljeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) unwillig sein, Mur., vzhŠt., ogr.- C.; — den Unwillen durch lautes Klagen kundgeben, klagen, jammern, Mur., C.; — 2) elend sein, ogr.- M.; — n. se, in Trübsal sein, C.; — n. se s čim, mit einer Sache Ungelegenheiten, Verdruss haben, ogr.- C.
  70. nevǫ́ljiti, -vǫ̑ljim, vb. impf. bedrängen, C.
  71. nevǫ́ščen, adj., ogr.- C., pogl. nevoščljiv.
  72. nevrẹ̀ł, -vrẹ́la, adj. lau, ogr.- C.
  73. nevrẹ́lost, f. die Lauheit, der Kaltsinn, ogr.- C.
  74. nevréme, -mę́na, n. das Ungewitter, Dict., V.-Cig., C., Jsvkr.
  75. nevzọ̑čən, -čna, adj. = nenavzočen, C.
  76. nezacẹlìv, -íva, adj. unheilbar, Cig., C.
  77. nezačinjèn, -éna, adj. = nezabeljen, C., jvzhŠt.
  78. nezadovǫ̑ljstvọ, n. die Unzufriedenheit, Cig., Jan., C., nk.; — die Ungenügsamkeit, Jan.
  79. nezamȗdoma, adv. = nemudoma, ungesäumt, unverzüglich, C.
  80. nezavítən, -tna, adj. aufrichtig, natürlich, C., Z.
  81. nezbǫ́žnost, f. = brezbožnost, C.
  82. nezdán, adj. ledig, C.
  83. nezdràv, -áva, adj. ungesund; nezdravi ljudje; nezdrava pijača; nezdrav kraj; — pos. mit einem Leibschaden behaftet, vzhŠt.- C.
  84. nezdȗha, f. = nezdušnost, C.
  85. nezdȗšnež, m. der Gefühllose, der Grausame, Mur., C.; veselje nezdušnežev kmalu mine, Ravn.
  86. nezdȗšnik, m. der Gefühllose, Mur.; der Wütherich, C.; kolikanj nezdušniki resnico črtijo! Ravn.
  87. nezglȃsje, n. die Dissonanz, Cig., C.
  88. nezgódən, -dna, adj. 1) unglücklich, Guts.- Cig., Jan.; — 2) unzeitig, inopportun, C.
  89. nezgovorljìv, -íva, adj. ungesprächig, nicht redselig, C.
  90. nezmẹnljìv, -íva, adj. kdor se za nič ne meni, gleichgiltig, C.
  91. nezmẹnljívost, f. die Gleichgiltigkeit, C.
  92. nezmę̑ra, f. = nezmernost, Mur., Cig., Jan., C., Ravn.; napuh, nezmera, nespodobnost, Škrb.
  93. neznȃnski, adj. ungewöhnlich, unerhört, C.; neznansko velik, Št.; — schrecklich, grässlich, Cig., Jan.; po noči na širokem polju je bil sam s takim ne malo neznanskim človekom, Jurč.
  94. neznátən, -tna, adj. unkenntlich, unmerklich, unbedeutend, unbeträchtlich, Cig., Jan., C., nk.
  95. nezrẹ̑łəc, -łca, m. ein boshaftes Kind, ogr.- C.
  96. nezȗmščak, m. die Alraunpflanze (mandragora), C.
  97. nicı̑nski, adj. = osojen, nicht sonnseitig, C.
  98. nicǫ́j, adv. = nocoj, Danj.- Mik., Št.- C.
  99. nicòr, adv. = nocoj, Danj.- Mik., Npes.-Vraz, vzhŠt.- C.
  100. nìč, gen. ničę̑sar, 1) pron. nichts (v zanikanem stavku stoji nikalnica "ne" pred glagolom); nič večno ne trpi; ničesar ne pogrešam; nič ne pomaga; toda: iz ničesar ustvariti, Dalm.; k ničemur ni človek, er ist ein Taugenichts, C.; brez ničesar, ohne irgend etwas (ohne nichts); na nič spraviti (deti, dejati), zugrunde richten; na nič priti, zugrunde gerichtet werden; = v nič priti, Cig.; v nič iti, zugrunde gehen, Cig., Dol.; ali čemo biti, kar smo bili, ali bomo v nič, Vod. (Pes.); = pod nič iti: vse gre narobe, vse gre pod nič! Zv.; — v nič devati, herabwürdigen; — pod nič prodati, um einen Spottpreis verkaufen; = v nič prodati, BlKr.- M., Ravn.; to ni za nič, das taugt zu nichts; ta človek ni za nič; — za nič, um keinen Preis: za nič ne grem od doma; — ( gen. ničę̑sa, Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.); nı̑česa, vzhŠt.); — nič, indecl. nič ne pogrešam; iz nič ni nič; k nič spraviti, priti, BlKr.- M.; k nič biti, k nič deti, Levst. (Zb. sp.); pa mi kaj dajte, da ne bom brez nič, Jurč.; — 2) rabi v okrepčavanje nikalnice: gar nicht; nič nisem zadovoljen ž njim, ich bin mit ihm gar nicht zufrieden; nič se ne boj! habe gar keine Furcht! — (z izpuščenim glagolom) nič napačen mož! ein gar nicht übler Mann! — 3) nič, m. indecl. der Niemand, das Nichts: ta nič! Notr.; — prepotoval sem križem svet, a vendar sem ostal nič, Levst. (Zb. sp.); vražji nič, BlKr.- M.; za prazen nič se prepirati, Tolm.- Štrek. (Let.); (včasi se sklanja: nìč, gen. níča, Notr.; z ničem in hudičem vse pustiti, Jurč.); — ( n. po vzgledu nem. "das Nichts": prazno nič, Bas.; nič je dobro za oči, das Nichts ist für die Augen gut, Cig.).

   9.701 9.801 9.901 10.001 10.101 10.201 10.301 10.401 10.501 10.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA