Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=C. (10.001-10.100)

  1. navráčati, -am, vb. impf. ad navrniti; 1) leiten: n. vodo na barje, den Morast bewässern, Levst. (Močv.); — vsak na svoj mlin vodo navrača, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 2) n. živino, das Vieh beim Weiden zurücktreiben, Polj.; — 3) vergelten: dobro z zlim n., vzhŠt.- C.
  2. navrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. 1) zugeben, (als Zugabe) daraufgeben; pest moke, kosček mesa n.; — 2) entwerfen, projectieren, Cig., Jan., C.; — 3) auferlegen: naklade k davkom na vse občane n., auftheilen, Levst. (Nauk); — 4) n. se, mit Mühe und Anstrengung sich einarbeiten, Cig.; navržen, geübt, M.
  3. navrhovátiti, -ȃtim, vb. pf. anhäufen, Jan., Let.- C.; suhovine in kamenja n., Levst. (Zb. sp.); kamenje v redne kupe navrhovačeno, in regelmäßige Haufen geschlichtete Steine, Levst. (Cest.); — n. se, sich anhäufen: premnogo listkov se je navrhovatilo, Levst. ( LjZv.).
  4. navŕniti, -nem, vb. pf. 1) leiten: n. potok, Nov.; vodo n. v mlečni hram, Erj. (Izb. sp.); — n. na dobro, C.; — 2) das Vieh beim Weiden zurücktreiben: pastir kravo navrne, če se do njive pripase, Polj.; — 3) = vrniti, vergelten, vzhŠt.- C.
  5. navtisljìv, -íva, adj. reizbar, empfindlich, C., UčT.
  6. navtísniti, -tı̑snem, vb. pf. 1) eindrucken, Jan. (H.); — 2) afficieren, C.; — 3) navtisnjen, empfindlich, C.; navtisnjena ošabnost, Ravn.; — verdrießlich, Cig.
  7. navzę́ti, -vzámem, vb. pf. 1) einnähen, Jan.; — 2) n. se, in sich aufnehmen, erfüllt werden: n. se mokrote; n. se duha, mit einem Geruch erfüllt werden, Met.; navzet, imprägniert, Cig. (T.); — n. se visocih misli, Cig.; zemlja se je hudobe navzela, C.
  8. navzgọ̑rnji, adj. aufwärts gehend: navzgornja vožnja (ladje), die Bergfahrt, DZ.; — n. vrsta, die aufsteigende Linie (der Verwandtschaft), Cig., C.
  9. navzhŕbət, adv. rücklings, ogr.- C.
  10. navzkrı̑žje, n. der Widerstreit, die Collision, Jan.; v navzkrižje priti s kom, sich mit jemandem zerwerfen, C.
  11. navzkrı̑žnica, f. neka vrtna rastlina: das Kreuzblatt (crucianella), C.
  12. navzkrížnost, f. die kreuzweise Lage; — der Widerspruch, Mur., Cig., C.; die Misshelligkeit, die Spannung, Cig. (T.), Nov.
  13. navzlı̑c, I. adv. ins Gesicht: n. komu kaj reči, C.; zum Possen, zum Trotz, C., Cig. (T.); ona ga je obdarila navzlic bratu, Erj. (Izb. sp.); gospodar je vedel, da bi njegov gost njemu navzlic kaj poskušal, Jurč.; — II. praep. c. dat. = vkljub, trotz, nk.
  14. navznı̑c, adv. = navzlic, zum Trotz, zum Possen, Jan., vzhŠt.- C.
  15. navznǫ̑tər, adv. einwärts, nach innen, Jan., C.
  16. navzočávati, -am, vb. impf. ad navzočiti; vergegenwärtigen, ogr.- C.
  17. navzọ̑čən, -čna, adj. vorliegend, gegenwärtig, anwesend, Mur., Cig., Jan., C., Danj.- Mik., nk.; — augenfällig, C.; ( nav. nazočen).
  18. navzọ̑či, I. adv. 1) vor den Augen, vor die Augen, ins Gesicht: Bogu n., vzhŠt.- C.; vse navzoči pride, alles kommt ans Tageslicht, C.; n. priti, erscheinen, M.; persönlich erscheinen, C.; to je navzoči, das liegt vor den Augen, das ist offenbar, ogr.- C.; povedati komu n., jemandem etwas ins Gesicht sagen, hvaliti koga n., jemanden ins Gesicht loben, C.; — 2) anwesend: n. biti, anwesend, gegenwärtig, dabei sein, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., ogr., nk.; — II. praep. c. gen. in Gegenwart, angesichts, Cig., C., Mik.; n. Boga, C.; n. vseh vernih, C. ( Vest.); — govori se na vzhodu navadno: nazoči; prim. Vest. I. 56.
  19. navzočı̑təv, -tve, f. = navzočba, ogr.- C.
  20. navzọ́čiti, -im, vb. pf. 1) präsentieren, darstellen, ogr., SlN.- C.; — 2) confrontieren, Cig., Jan.
  21. navzọ̑čnost, f. die Gegenwart, die Anwesenheit, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; božja n., Nov.; (— nav. nazočnost).
  22. navzpę̑t, adv. = spet, wieder, vzhŠt.- C.
  23. navzpọ̑ł, adv. zur Hälfte, C.; — oberflächlich, C.
  24. navzpọ̑łən, -łna, adj. was zur Hälfte ist, C.
  25. návzrit, adv. rücklings, Volk.- M., ogr.- C.; (tudi: navzrt, nazrt, nazdrt, ogr.- Mik.).
  26. navzvẹ̑st, adv. n. dati, bekannt geben, ogr.- C.
  27. navzvẹstı̑telj, m. der Verkünder, C., Nov.- C.
  28. navzvẹstíti, -ím, vb. pf. anzeigen, verkünden, Nachricht geben, ogr.- C., Nov.- C., Zora.
  29. navzvẹ́ščati, -am, vb. impf. ad navzvestiti, ogr.- C.
  30. navzvẹščeváti, -ȗjem, vb. impf. = navzveščati, C.
  31. navzvı̑š, adv. = kvišku, C.
  32. nȃvžar, -rja, m. schlechter Musikant, C., Kr.
  33. nazȃdək, -dka, m. der Rückschritt, schlechter Erfolg, Mur., C., nk.
  34. nazadnják, m. der Rückschrittler, der Reactionär, Cig. (T.), C., nk.
  35. nazadnjáški, adj. reactionär, C., nk.
  36. nazadováti, -ȗjem, vb. impf. Rückschritte machen, C., nk.; — nazadujoč, regressiv ( phil., math.), Cig. (T.).
  37. nazávati, -am, vb. impf. ad nazvati; 1) anrufen, Mur., C., Danj.- M., ogr., kajk.- Valj. (Rad); — zurufen: nazavati komu, naj pride kosit, Danj. (Posv. p.); — 2) = nazdravljati, zutrinken, Danj. (Posv. p.).
  38. nazę̑ba, f. 1) unbedeutender Frostschaden, C.; — 2) die Erkältung, der Schnupfen, Cig.; der Rheumatismus, Erj. (Som.); — prim. hs. nazeba, Erkältung.
  39. nazlȃbljati se, -am se, vb. impf. ad nazlobiti se; drohen, C.
  40. nazlob, m. der Groll, Mur., Mik.; — der Hass, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  41. nazlǫ̑ba, f. 1) = nazlob, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad); — 2) die Drohung, Fr.- C.; — tudi: názloba, Valj. (Rad).
  42. názlobən, -bna, adj. boshaft, feindselig: n. komu, ogr.- C.
  43. nazlobíti, -ím, vb. pf. im Grimme etwas Arges androhen, C.; — n. se komu, jemanden bedrohen, Fr.- C.
  44. názlobnik, m. der Widersacher, der Feind, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  45. názlobnost, f. die Bosheit, die Feindseligkeit, ogr.- C.
  46. nazlobováti, -ȗjem, vb. impf. 1) hassen, kajk.- C.; — 2) zum Zorn reizen, ogr.- C.
  47. nazlǫ̑bščina, f. die Bosheit, ogr.- C.
  48. nažaríti, -ím, vb. pf. entzünden ( fig.), M.; aufbringen, ogr.- C., Mik.
  49. nę̑bəc, -bca, m. der Tölpel, C.
  50. nebọ̑, n. 1) der Himmel, das Himmelsgewölbe, das Firmament; nebo cvete, es sind Schäferwolken am Himmel, Gor.; pod milim nebom, unter freiem Himmel; nimam človeka pod milim nebom (= auf Gottes Erdboden), da bi za-me skrbel; — 2) der Traghimmel, der Baldachin; — 3) lesen obod nad ognjiščem, kamor obešajo meso sušit, Dol.; der "Fleischhimmel", SlGor.- C.; — 4) das innere Gewölbe des Ofens, Hal.- C.; — 5) der Gaumen, — 6) der Himmel als Aufenthalt der Seligen; priti v sveto nebo; nav. pl. nebesa; oče naš, ki si v nebesih, kajk.- Valj. (Rad); iz nebes priti.
  51. nebọ̑g, adj. arm, elend, Svet. (Rok.), ogr.- C.; neboga, ne boš več svoje matere videla: umrli so ti! BlKr.- M.
  52. neborè, -ę́ta, m. der Arme, armer Tropf, Meg., Dict., BlKr.- M., C., Svet. (Rok.), Krelj; tudi: nebọ̑re, Valj. (Rad).
  53. nebọ̑rən, -rna, adj. elend, arm, C.
  54. nebọ̑že, -eta, m. armer Mensch, armer Tropf, ogr.- C.; ("nebuže", Dict.).
  55. nebọ̑žəc, -žca, m. der Arme, C.
  56. nẹ̑čij, adj. jemandem gehörig, C.
  57. néčist, m. ein unreiner, unkeuscher Mensch, M.; der Unhold, der Teufel, C.; — das Ungeziefer, C.
  58. nečȗt, m. die Unempfindlichkeit, die Gefühllosigkeit, C., Z.
  59. nedẹ́lja, f. 1) der Sonntag; v nedeljo, am Sonntag; ob nedeljah, an Sonntagen; kadar bo v petek n. = nikoli; tiha n., der Passionssonntag, C.; cvetna n., der Palmsonntag; = cvetična n., Kast.; = oljska n., Npes.-K.; velika n., der Ostersonntag; bela n., der erste Sonntag nach Ostern; — 2) = teden, die Woche, Cig., Jan., Kor.- M., Krn- Erj. (Torb.); v dveh nedeljah, Met.; v petih nedeljah, Krelj; nę́delja, Rož.- Kres.
  60. nedohǫ̑dnič, m. die unreife Leibesfrucht, C.
  61. nedolẹ́tən, -tna, adj. minderjährig, Cig., Jan., C., Levst. (Nauk), nk.
  62. nedomę̑ra, f. die Unzulänglichkeit, C.
  63. nedorečèn, -éna, adj. unsäglich, C.
  64. nedostáł, -stála, adj. unzulänglich, C.
  65. nedovẹ́dnọ, adv. unversehens, ogr.- C.
  66. nedovǫ̑ljnik, m. der Unzufriedene, C.
  67. nedǫ̑žən, -žna, adj. krank, unpässlich, Guts., C., Mik.; — prim. stsl. nedągъ = bolezen.
  68. nẹ̑drọ, n. der Busen, Mur., Cig., Jan., M.; nav. pl. nẹ̑dra, Cig., C., M., Cv.
  69. nedȗha, f., Habd., Dict., Cig., C. i. dr., (néduha, Mur., nédiha, Jarn.); pogl. naduha.
  70. needı̑nstvọ, n. die Uneinigkeit, C.
  71. nèg, conj. = nego, ogr.- C., Mik.; moj brat nima nikogar, neg sama jaz (sestra) sem pri njem, Moravče ( Gor.)- Levst. (M.).
  72. nẹ̑gda, adv. = nekdaj, Mur., C.
  73. nẹ̑gdẹ, adv. = nekje: negde ga že najdeš, vzhŠt.- C.; — = neki: kam negde? kdo negde? Ščav.- C.; negde je bogat, Zora, Ščav.
  74. nẹ̑gdi, adv. = nekje, negde, Mur., vzhŠt.- C.
  75. nę̑go, conj. 1) als (za komparativom, za adj. drug, drugačen), ogr.- C., Mik., nk.; = nego li, Levst. (Nauk), nk.; — 2) sondern, ogr.- C., Mik.; ne samo — nego i, nicht nur — sondern auch: ne samo zemeljski nego i nebeški oča, ogr.- Mik.; — aber, jedoch, ogr.- C.; — 3) nego če, außer wenn, C.
  76. negóda, f. 1) das Missgeschick, BlKr.- M.; der Missstand, C.; — 2) etwas Missfälliges, Ungerathenes; (največ psovka osebam): Nesramne negode Bi vkupaj pobral, V Kamnik jih peljal, Za žlindro prodal, Vod. (Rok.); pokveke ali negode, LjZv.; (govori se pogostoma: "naguda", t. j. negọ̑da).
  77. negódən, -dna, adj. 1) unreif; negodni mladiči; — n. porod, die Frühgeburt, Cig.; — negodna smrt, ein früher Tod, C.; — unpassend: negodna dobrota, Slom.; negodno ljubiti otroka, Slom.; — 2) missfällig: garstig, unsauber, Z.; = nesnažen, Podkrnci- Erj. (Torb.); abscheulich, Cig.; — 3) missrathen, schlecht: nevarna družba negodnega Kurenta, LjZv.; — träge, schläfrig: negodnež negodni! Gor.; — lästig, Gor., Dol.; (govori se tudi: naguden, t. j. negọ̑den).
  78. negǫ̑dnik, m. 1) ein unzeitig geborenes Kind, der Abgängling, Cig., C.; — 2) der Thunichtgut, der Taugenichts, der Bösewicht; pijani negodniki so mahali po njem, LjZv.; razbojniki ali ini negodniki, LjZv.; gosposke so negodnika dolgo iskale, LjZv.; — der Bärenhäuter, Cig.; (negódnik), Valj. (Rad).
  79. nę̑h, m. = nehanje, M., C.; brez neha, Škrinj.- Valj. (Rad).
  80. nehávati, -am, vb. impf. = nehovati; jeza nehava, SlN.- C.
  81. nehótən, -tna, adj. unwillkürlich, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; nehotno gibanje srca, Erj. (Som.).
  82. nehrę́tən, -tna, adj. ekelhaft, SlGor.- C.
  83. nehrę́tnost, f. die Ekelhaftigkeit, SlGor.- C.
  84. nẹ́hterən, -rna, adj. = nekateri, Št.- C.
  85. neizbẹ́žən, -žna, adj. unvermeidlich, Cig. (T.), C.; neizbežne misli, Glas.; — stsl., rus.
  86. neizrečénski, adj. = 2. neizrečen: neizrečensko, unaussprechlich, C., Polj.
  87. nejȃk, -jáka, adj. schwach, Cig., C.
  88. nejẹščljìv, -íva, adj. nicht gerne fressend (o živini), vzhŠt.- C.
  89. nejẹščljívost, f. der Mangel an Fresslust (o živini), vzhŠt.- C.
  90. nèk, conj. = naj, C., kajk.; — prim. hs. neka = naj.
  91. nẹ́kakši, adj. = nekak, C., vzhŠt.
  92. nẹ́kamo, adv. = nekam, C.
  93. nekázan, adj. ungerathen, ungezogen, ungebildet, C.; nekazani otroci, ti nekazana hči! Dalm.; = hud, Meg.; (nakazan, Cig., C., Krelj, Notr.); — prim. stsl. nekazanъ, rudis, češ. nekázaný, ungezogen, zuchtlos.
  94. nekázanost, f. die Ungezogenheit, die Unbescheidenheit, Kast.- C.
  95. nekázən, -zna, adj. 1) unansehnlich, unscheinbar, Cig., Jan.; nekazen ceper, Levst. (Zb. sp.); — nicht viel versprechend: nekazno delo, eine undankbare Arbeit, Cig.; — 2) nam. nekazan, ungerathen, ungezogen, muthwillig, ausgelassen, Dict., Jarn., C.; nekazen fantič nič ne dobi, Vrtov. (Vin.); nekazni otroci, Ig (Dol.); — 3) nam. nakazen, ungestalt, entstellt, hässlich, Svet. (Rok.); zagledal je krvavi obraz in nekazno brado žolnirjevo, Jurč.; nekazna baba, LjZv.
  96. nekáznost, f. 1) die Unansehnlichkeit, Cig.; — 2) nam. nekazanost, der Muthwille, Meg., Cig.; — der Unfug, C.
  97. nẹ̑kdẹ, adv. = nekje, C.
  98. nẹ̑koč, adv. einmal, einst, vzhŠt.- C.
  99. nẹkoličína, f. eine (unbestimmte) Anzahl oder Menge, Jan., SlN.- C.
  100. nẹkọ̑ličkọ, adv. ein klein wenig, vzhŠt.- C.; n. drugači, n. huje, Cv.

   9.501 9.601 9.701 9.801 9.901 10.001 10.101 10.201 10.301 10.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA