Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov="Vod. (Izb. sp.)" (201-264)

  1. sprožníca, f. 1) das Fangeisen mit einer Feder, Cig.; — das Springhäuschen zum Vogelfang, C., kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Gewehrhahn, C., Vod. (Izb. sp.).
  2. stísniti, -tı̑snem, vb. pf. 1) zusammendrücken, zusammenpressen; s. roko v pest, die Faust ballen; s. komu roko, jemandem die Hand drücken; comprimieren ( phys.), Cig. (T.); fest zuschließen: s. zobe, usta; rep med noge s., den Schweif einziehen ( n. pr. o psu ali pren.); rame s., die Achseln zucken, Cig.; s. koga (kaj) v kaj, jemanden (etwas) hineinzwängen, Cig., Jan.; s. se v kot, sich in den Winkel schmiegen; — hitro ga je stisnilo, der Tod hat ihn schnell dahingerafft, jvzhŠt.; — verengen, Cig.; s. se, sich verengen, Cig.; — beschränken, Cig.; — s. se, zusammenschrumpfen, Cig.; dan se je stisnil, Z.; — stisnjen, compendiös, Cig.; — gedrängt, Jan.; — stisniti, sich auskeilen ( mont.), Cig.; rob stisne, Vod. (Izb. sp.); — 2) stisnjen, karg, geizig, knauserisch, Cig., C.; stisnjen lakomnik, Kast. (N. c.).
  3. 2. stǫ́pa, f. die Stampfe; konj je sit ko stopa, Jurč.; ročna s., die Handstampfe, Vod. (Izb. sp.); pl. stope, die Stampfmühle, die Pochmühle; srce mu je v stopah delalo, das Herz pochte ihm heftig, Lašče- Levst. (Rok.); — iz nem.; prim. stvn. stampfon, Mik. (Et.).
  4. stópnja, f. 1) = stopinja, der Tritt, Mur., Cig., Jan., Gor., ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Leitersprosse, Cig.; — 3) die Rast am Schießgewehre, V.-Cig.; — 4) der Zahn oder die Kerbe an der Baumscheibe der Weber, V.-Cig.; — 5) die Erdstufe, die Terrasse, Cig.; — 6) der Grad, die Abstufung, die Stufe, Mur., Cig., Jan., C., nk.; s. gorkote, glasu, Wärmegrad, Tonstufe, Cig.; — prva s. (k višji učenosti), Vod. (Izb. sp.); — die Rangstufe: na najvišjih stopnjah, Cig., nk.; — die Instanz, DZkr., nk.; — die Vergleichungsstufe ( gramm.), Mur., Cig., Jan., nk.; — 7) die Stelle: da sem jaz na tvoji stopnji, wenn ich an deiner Stelle wäre, Dol.
  5. straníca, f. 1) das Seitenbrett: beim Bienenstock, Levst. (Beč.), Polj.; bei der Weinpresse, Cig.; beim Sattel (der Sattelsteg), Cig.; beim Bettgestell; — 2) die Seitenwand, Cig. (T.), DZ.; stranice parnega kotla, die Wandungen des Dampfkessels, DZ.; — 3) der Quertram bei Zimmerleuten ( z. B. im Mühlenbau, der Leitquertram), V.-Cig.; — 4) stranice, die Seitenbäume des Webstuhles, M., C.; — 5) der Seitentheil des Schlittens, Ravn.- Valj. (Rad); — die Schlittenkufe, C.; — 6) das Deichselblech, Cig.; — 7) die Seitenwurzel; srčna korenina ima več stranic, Jarn. (Sadj.): — 8) die Seitenlappen im Schuh, das Facierleder, Cig., C., M.; — 9) die Querflöte, Cig., Vod. (Izb. sp.); — 10) die Seitenfläche ( math.), Cig. (T.); — die Seite, Cel. (Geom.).
  6. strẹ́łən, -łna, adj. 1) zum Schießen gehörig, Schieß-; strẹ̑łni prah, das Schießpulver, Cig., Jan., Cig. (T.), Vod. (Izb. sp.), nk.; strelni bombaž, die Schießbaumwolle, Jan., Cig. (T.); strelna lina, die Schießscharte, V.-Cig.; — 2) Pfeil-, Cig.; — 3) zum einschlagenden Blitzstrahl gehörig, Blitz-, Cig., Jan.; — 4) den Kern des Hufes betreffend: strȇłna sušica, die Kernschwinde, Cig.
  7. stŕn, adj. zur Halmsaat gehörig: po strnem se ajda seje, Vod. (Izb. sp.); strna in ajdova žetva, C.; koruza, ki se seje po strnem žitu, Erj. (Torb.).
  8. 1. stŕniti, -nem, vb. pf. 1) zu einem Ganzen verbinden, vereinen, Mur., Cig., Jan., C.; z oblokom s., zusammenwölben, Cig.; predeli se strnejo drug z drugim (werden räumlich miteinander verbunden), DZ.; roke s., die Hände schließen, C.; — s. se, sich vereinigen, sich verbinden: s. se zoper koga, sich gegen jemanden verbünden, Vod. (Izb. sp.); obilo lučic se strne v eno samo luč, LjZv.; strnili sta se drevesi, die zwei Bäume sind aneinander gewachsen, Cig.; — trenotje, ko se strne človeku čas in večnost, Str.; — s. se, zusammenrücken, zusammentreten, Poh.- C.; ministranta se strneta, kadar se na sredi spodnje stopnice pred oltarjem priklonita vkupe, Lašče- Erj. (Torb.); vsi se v eno postat strnite! C.; barke se strnejo (laufen zusammen), Hip. (Orb.); s. se s kom, einem in den Wurf kommen, V.-Cig.; sich zu einer Schar vereinigen, sich rotten, sich scharen, Cig.; Judje so se strnili, Jap. (Sv. p.); — strne se boj, man wird handgemein, Cig., Ravn.; — 2) s. se, übereintreffen, übereinstimmen, Cig.; kako lepo se oboje božje bukve strnejo, natura in evangelij! Ravn.
  9. strúmati, -am, vb. impf. steuern, V.-Cig.; s. ali krmiti, Vod. (Izb. sp.).
  10. studeníti, -ím, vb. impf. = izvirati, Vod. (Izb. sp.).
  11. súmən, -mna, adj. 1) verdächtig, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; sumno blago, verdächtige Ware, Levst. (Nauk); — 2) argwöhnisch, eifersüchtig, Vod. (Izb. sp.).
  12. súmnẹti, -im, vb. impf. 1) argwöhnen, (sumniti) Guts., Cig.; o zvestobi s., Vrt.; na koga s., jemanden im Verdacht haben, auf ihn eifersüchtig sein, C.; sumneč, eifersüchtig, Dalm.; hudo s. (sumniti) nad zvestimi ženami, Vod. (Izb. sp.); — zweifeln, C.; = s. (se), Cig. (T.); jaz se ne sumnim ("somnim") več, da bo mir, Vod. (Nov.); — 2) s. se, ("sumniti se") muthmaßen, Meg., Dict.; vermuthen: kadar se svet bode najmanje sumnel ("sumnil"), Krelj; (tudi: kadar se mu ne bode sumnilo ali zdelo, Krelj); da bi nihče ne menil ali se sumnel ("sumnil"), da so žene kamen odvalile, Krelj; naglo bo črez tebe obpuščenje prišlo, katerega se ne boš sumnela ("sumnila"), Dalm.; — 3) s. se, sich inacht nehmen, vorsichtig sein, C.; vi izraelski možje, sumnite se zavoljo teh ljudi, Trub.
  13. sumnı̑vəc, -vca, m. der Argwöhnische, der Eifersüchtige, C., Vod. (Izb. sp.).
  14. sumnı̑vka, f. die Argwöhnische, die Eifersüchtige, C., Vod. (Izb. sp.).
  15. sumnívost, f. der Hang zum Argwohn, die Eifersucht, C., Vod. (Izb. sp.); — die Zweifelsucht, Cig. (T.).
  16. sušȃva, f. 1) — suša, die Dürre, ogr.- C.; — 2) = suha zemlja, das Festland, Vod. (Izb. sp.).
  17. 2. svẹ̀t, svẹ́ta, m. 1) der Rath; dober s. dati, dobre svete dajati, einen guten Rath, gute Rathschläge ertheilen; za s. koga vprašati; pomagati komu s svetom; v svete iti, priti h komu, sich bei jemandem Raths erholen, Svet. (Rok.), Levst. (Zb. sp.); v svete iti, zur Berathung gehen, SKr.; — 2) die Berathung: s. imeti, berathschlagen, Cig.; s. imajo, kako bi ga končali, Trub.; = s. sklepati, V.-Cig., Ravn.; — 3) der Rath, der Rathskörper, die Rathsversammlung, Meg., rok. iz 15. stol., nk.; veliki s. v Benetkah, Vod. (Izb. sp.); upravni s., der Verwaltungsrath, šolski s., der Schulrath, občinski s., der Gemeinderath, nk.
  18. šišák, m. der Helm, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Vod. (Izb. sp.); — po drugih slov. jezikih.
  19. špȗntati, -am, vb. impf. = na špunt delati: dobro vkup špuntane dile, Vod. (Izb. sp.).
  20. štẹvénje, n. 1) das Zählen, Z., M., Vod. (Izb. sp.); — die Rechnung, C.; to ni v števenju, to ne pride v števenje, Polj.; — 2) die Zahl, Z., Trub., Krelj, Rog., Jsvkr.; š. izvoljenih, Kast., Skal.- Let.; tvojih grehov je brez števenja, Bas.; dvanajst števenja, zwölf an der Zahl, Vrt.; — veliko na števenje, der Zahl nach viel, Polj.
  21. švŕljast, adj. sich ausbreitend: glavnata in švrljasta ali neglavnata solata, Vod. (Izb. sp.).
  22. tárati, -am, vb. impf. 1) abplagen, martern, V.-Cig.; bil je preganjan, vjet, taran, Vod. (Izb. sp.); — t. se, sich abplagen, Cig.; — 2) langsam arbeiten oder gehen, C.; — 3) t. se, = goniti se (o kobili), M.; — prim. treti (?).
  23. tekár, -rja, m. = tekač, der Läufer, Mur., C., Volk.- M.; der Courier, Vod. (Izb. sp.), Škrinj.
  24. tǫ́rati, -am, vb. impf. 1) schwer tragen, Vod. (Izb. sp.); — schleppen, Z.; — 2) kränkeln, C., Z.
  25. torílọ, n. eine hölzerne, halbkugelförmige Schüssel oder Schale; bes. die Schüssel, in welcher der Teig zum Laib geformt wird; die Backschüssel, Cig., Gor.; — die Käseform, Štrek.; — die Schale übhpt., Mur., Cig.; srebrno t., Ravn.; leseno t., Vod. (Izb. sp.); važno t., die Wagschale, Ravn.- Valj. (Rad).
  26. tr̀š, tŕša, m. 1) der Baumstock, der Baumstumpf, Cig., Jan., C., Valj. (Rad), Dol., Gor.; trše iztrebiti, SlN.; — der Stamm, Mur., Gor.; — = bukev, kateri so veje obsekane, Idrija; drži se kakor bukov trš, Zv.; — pravi t. je, er ist ein wahrer Klotz, Cig.; — 2) ein verkrüppelter, im Wachsen zurückgebliebener, strauchartiger Baum, C., Svet. (Rok.); s smrekovim tršem dimnik ometati, Vod. (Izb. sp.); — der Strauch, Ben.- Kl.; — 3) der Rebenkopf, Mariborska ok.- C.; — 4) der Rumpf des menschlichen Körpers, Mur., V.-Cig.; — 5) die Buche, Črni Vrh- M.; die Rothbuche, Notr.- Cig.
  27. 2. tȗł, -la, m. 1) der Köcher, Mur., Cig., Mik., Dalm., Trub., Trav.- Valj. (Rad), nk.; — 2) die Röhre, Cig.; mošt pretakati skozi tule ("tulje"), Vod. (Izb. sp.); — die Dille am Leuchter, Cig.; — der Federkiel, Cig., Cig. (T.); — 3) das Öhr, ( z. B. an der Hacke u. dgl.), C.
  28. ulastíti, -ím, vb. pf. 1) zueignen: u. Bogu tempelj, Krelj; naj se vinograd župnijskemu posestvu ulasti, Slom.; — 2) u. se v deželi = u. si deželo, Vod. (Izb. sp.).
  29. ustȃva, f. 1) die Einstellung, Cig., Jan.; die Suspension, Jan.; u. službe, DZ.; — 2) die Hemmung, das Hindernis, Cig., Jan., C.; — 3) die Regelmäßigkeit: stanovitna u. ali red (v pisavi), Vod. (Izb. sp.); — 4) die Verfassung, die Constitution, Cig., Jan., nk.; (po drugih slov. jezikih).
  30. ustrójiti, -strǫ́jim, vb. pf. 1) einrichten, nk.; organisieren, Cig. (T.), Erj. (Som.), nk.; — 2) ausgerben, abgerben; u. kože; — schwächen: bolezen me je ustrojila, C.; vročina človeka ustroji, Vod. (Izb. sp.).
  31. vijátina, f. = pletenina: košek, verbas ali druga v., Vod. (Izb. sp.).
  32. visočína, f. 1) die Höhe; izmeriti nebeško visočino, Npr.- Kres; — 2) die Anhöhe, Cig., Jan.; — 3) der Stolz: čudi se visočini in slobodnosti moževi, Vod. (Izb. sp.).
  33. volǫ̑vjak, m. 1) der Ochsenkoth, Mur., Cig., Jan.; — 2) neka trta: blaues Ochsenauge, vzhŠt.- Trumm.; — 3) die Färberkamille (anthemis tinctoria), M., Vod. (Izb. sp.).
  34. vrẹ̀ł, vrẹ̑la, adj. 1) siedend heiß, brühheiß; vrela voda; — 2) eifrig, ogr.- Mik., C.; v. duh, C.; v. biti v dobrem delu, C.; vrele glave, Hitzköpfe, Vod. (Izb. sp.).
  35. vrẹmeníti, -ím, vb. impf. wittern, C.; ves mesec tako vremeni, V.-Cig.; Kakor Jernej vremeni, Jesen cela se drži, Vod. (Pes.); — v. se: tako se vremeni, es ist ein solches Wetter, Vod. (Izb. sp.); — vremeni se, es ist schönes, heiteres Wetter, Cig., BlKr., Mik.; (vremę́niti se, BlKr.- Let.).
  36. vrníca, f. = prvo seno po travnikih, Cerkno ( Goriš.); — neka vrsta trave, Vod. (Izb. sp.).
  37. vršę̑l, m. 1) = barka, Gor.- Cig.; — 2) = 2. vršelo, Vod. (Izb. sp.), (napačno); — prim. it. vascello = barka.
  38. vrtnína, f. coll. die Gartengewächse: vrtnino z vodo poškropiti, Vod. (Izb. sp.); die Gartenerzeugnisse, C.; gorje vam, ki desetinite vrtnino! Jap. (Sv. p.).
  39. zabȃva, f. 1) die Ungelegenheit, die Belästigung, die Behelligung, die Plage, Dict., C., Vod. (Izb. sp.); zabavo delati komu, jemanden belästigen, Krelj, Kast.; — das Hindernis, Cig.; na močvirju se ni bati prevelike zabave, Levst. (Močv.); da ne bom imel zabave, um nicht Anstände zu haben, Prim.; — die Neckerei, die Chicane, Cig., Jan., M.; fantje napravijo, kakor Dolenjci pravijo "zabavo" ali prepir, SlN.; zbadljive zabave, Levst. (Zb. sp.); — 2) (po drugih slov. jezikih) die Unterhaltung, die Kurzweile, Cig., Jan., nk.
  40. zagrèb, -grę́ba, m. 1) die Verscharrung, Cig.; — = pokop: Solze pretakala Proti zagrebu, Vod. (Pes.); z. starega leta, Vod. (Izb. sp.); — 2) das Angehäufe, die Schütte, Jan., C.; angehäufter Schnee, Gor.; — der Haufen: cele zagrebe mesa imajo, Gor.; velik z. starih in novih črevljev, Glas.; — 3) der Wall, das Bollwerk, Meg.; die Schanze, C.
  41. zajẹmȃvka, f. 1) ženska, katera zajema, die Schöpferin, Cig., Jan.; — 2) das Schöpfgefäß, Vod. (Izb. sp.).
  42. zaję̑mnica, f. 1) das Schöpfgefäß, Vod. (Izb. sp.); — 2) ein Stück von einer Herde auf den Alpen, zajemnice, die Herde, V.-Cig.
  43. 1. zakópati, -kǫ́pljem, -kopáti, -ȃm, vb. pf. 1) vergraben; zaklad v zemljo z.; mrliča z.; zugraben; jamo z.; — z. se, sich vergraben; v zemljo se z.; v slamo, v seno se z.; ( pren.) z. se v dolgove, sich verschulden; — z. se, in die Tiefe arbeiten, einen Schacht abteufen ( mont.), V.-Cig.; — 2) durch Graben absperren, schließen, Cig.; zakopano šatorišče, ein verschanztes Lager, V.-Cig.; z. se, sich verschanzen, Cig.; Francozi se zakopljejo v hribu, Vod. (Izb. sp.); — 3) durch Graben verlieren, verbauen ( mont.), Cig.; z. dobiček, Cig.
  44. zakŕpniti, -kȓpnem, vb. pf. hart, steif werden, C.; = z. se; jed se zakrpne, t. j. krpka (krepka) postane, Vod. (Izb. sp.); — prim. krpek.
  45. zamòk, -móka, m. 1) der Zutritt der Feuchtigkeit, die Durchnetzung, Cig., C., Vod. (Izb. sp.); škoduje preobilni zaliv, še bolj pa stoječi zamok, Nov.; — 2) eine nasse, morastige Stelle im Boden ( z. B. auf Wiesen), die Wassergalle, Cig., Jan., C.; — = lisa v zidu od mokrote, Gor.
  46. zamǫ́kəł, -mókla, adj. 1) durchnässt, durchfeuchtet, Cig., Jan., C.; — sumpfig: zamokla zemlja, C.; mah raste po drevesu, katero v zamokli zemlji stoji, Pirc; — feucht: zamokla hramba, Slom.- C.; z. les, feuchtes Holz, Z.; mravi suše po zimi na solncu zamoklo pšenico, Vod. (Izb. sp.); — [2) dunkelfarbig, Cig., Jan.; pogl. zamolkel].
  47. zapȃrica, f. 1) neka bolezen na parkljih pri goveji živini, Notr.; — 2) = soparica, C.; — jed se (v zaprti posodi) v zaparici (im Dunst) meči, Vod. (Izb. sp.).
  48. zapáriti, -pȃrim, vb. pf. 1) ausbrühen, Cig.; sod z., Cig., M.; — mleko z., da se usiri, C.; — zaparjen, schamroth, Cig.; — 2) = s prevročim kropom popariti, verbrühen, Vod. (Izb. sp.).
  49. zapę̑ra, f. 1) die Einsperrung, der Arrest, C.; v zapero dejati, verhaften, Vod. (Izb. sp.); — 2) das Gesperr, Mur.; die Sperre, C.; das Schloss, C.
  50. zasúkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) drehen; ( "mit Veränderung der Theile drehen", Cig.); vrv, nit z., Cig.; brke si z., sich den Schnurrbart zudrehen, Cig., Lašče- Levst. (M.); rokave si z. (= zavihati), Cig., Lašče- Levst. (M.); — zasukan, geschraubt ( stil.), Cig. (T.); — zasukan človek, ein abgedrehter Mensch, Cig.; — 2) eine andere Richtung geben, drehen, wenden; z. se na levo, na desno, sich nach links, nach rechts wenden; z. ladjo drugam, das Schiff umlegen, Cig.; z. se, zu tanzen anfangen; plašč po vetru z., den Mantel nach dem Winde drehen; tu se pot zasuče (na desno, na levo); govorico z., dem Gespräch eine andere Wendung geben, Jurč.; stvar se je drugače zasukala, die Sache hat sich anders gestaltet, hat eine andere Wendung genommen; — schwingen: sulico z., Ravn.- Valj. (Rad); — 3) moko z., das Mehl abrühren, Cig.; zasuka se moka z vodo, z jajci, Vod. (Izb. sp.).
  51. zavijáča, f. 1) eine Art Kopftuch, Notr.; eine einfache leinene Kopfhaube, Cig., C., Gor.; — das Umhängtuch, C.; — 2) etwas zum Einwickeln Dienendes: zavijače delati iz časnikov, Cv.; — (v uganki:) Pisana skrivna zav'jača, Daleč po svet' se zatače (= pismo), Vod. (Pes.); — 3) eine Art Mehlspeise, C.; = povitica, BlKr.- Let.; — 4) der Wirbel auf dem Kopfe, Mik.; — 5) die Verdrehung, Z., SlN.; — = zvijača, die List, Mur., C.; zapeljati koga s prazno zavijačo, Jap. (Sv. p.); pri pravdah zavijače delati, Vod. (Izb. sp.); — 6) die Labyrinthkoralle (maeandrina), Erj. (Z.).
  52. zbesẹ́diti se, -ẹ̑dim se, vb. pf. in einen Wortwechsel gerathen, Cig., Šol., C., Vod. (Izb. sp.), Vrtov. (Vin.), Kr., Prim.
  53. zę́liščar, -rja, m. der Kräutersammler, Vod. (Izb. sp.); der Kräuterhändler, Cig., Jan., Zv.
  54. 1. zlǫ́žən, -žna, adj. 1) einträchtig, einmüthig, Dict., Mur., Cig., Jan., nk.; ( prim. zloga 3)); — 2) Silben-: zlǫ̑žna mera, Vod. (Izb. sp.); — 3) zložni del, der Bestandtheil, das Element, Vrtov. (Km. k.).
  55. žaríti, -ím, vb. impf. 1) glühend machen, Mur., Cig., Jan., Mik., Cig. (T.); kos gobe ž., Zora; — glühendroth machen, röthen, Cig.; večerno solnce žari hribe, Cig.; — ž. se, glühen, sich röthen; nebo se žari, es ist ein Schein am Himmel zu sehen, der Himmel röthet sich; oblaki se žarijo, Z.; nocoj se žari, jutri bo lepo; — žareč, glühend, glutstrahlend, feuerroth; žareč ogenj, žareče lice, žareč pogled; — 2) ž. (se), strahlen, Cig. (T.); žareča toplota, strahlend Wärme, Cig. (T.); — 3) an der Glut braten: žari se jed nad žarjavico, Vod. (Izb. sp.).
  56. žı̑vežnik, m. der Nahrungsspender, Vod. (Izb. sp.).
  57. živopísati, -šem, vb. impf. malen, Cig. (T.), Vod. (Izb. sp.); — stsl., po gr. ζωγραφει̃ν.
  58. živopı̑səc, -sca, m. der Maler, Vod. (Izb. sp.), Levst. (Zb. sp.), Zora, Vrt., Navr. (Kop. sp.), DSv.; — stsl.
  59. žlempáti, -ȃm, vb. impf. = žlampati, Cig., Gor.; vodo ž., Vod. (Izb. sp.).
  60. žlẹ́zast, adj. 1) drüsicht, Cig.; — drüsig, Cig., Jan., C.; purmanom začne žlezasti greben rasti, Vod. (Izb. sp.); — 2) schleimig, Mur.
  61. žołnírščina, f. = vojaščina, Vod. (Izb. sp.).
  62. žȗžnja, f. 1) der undeutlich Plappernde, Svet. (Rok.); — der Schwätzer, Z., Vod. (Izb. sp.); — 2) ein saumseliger, langsamer Mensch, der Zauderer, Cig.; človek, pri delu zelo počasen, Lašče- Erj. (Torb.), Svet. (Rok.); — 3) = usnen izpodveznik pri črevljih, der Schuhriemen, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); — 4) die Pieplerche, der Baumpieper (alauda trivialis, anthus arboreus), Cig., Frey. (F.).
  63. žužnjáti, -ȃm, vb. impf. 1) murmeln: potoček žužnja, Z.; schwätzen, Z., Vod. (Izb. sp.), Tolm.; undeutlich plappern, stammeln, Svet. (Rok.); durch die Nase reden, C., Z.; — 2) langsam etwas thun, saumselig arbeiten, C., Svet. (Rok.).
  64. žvȓklja, f. der Quirl, der Sprudler, Cig., Kanalsko- Erj. (Torb.), Vod. (Izb. sp.).

   1 101 201


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA