ov="Vod. (Izb. sp.)" (101-200)

101. óčin, adj. des Vaters, Mur., V.-Cig., Jan., Mik., Trub., Dalm., Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.), Tolm.; Prva duša očina, Npes.-Vraz; očina ljubezen, Skal.- Let.; na očine domove, Vod. (Izb. sp.); besede očine, Jurč.
102. odrȃslək, -sləka, -səłka, m. der Spross, der Trieb, der Zweig, Meg., Dict.- Mik., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm.; od vej se manjši odrasleki na vse strani stegujejo, Pirc; kostni o., der Beinfortsatz, V.-Cig., Erj. (Som.); — der Ausläufer (eines Gebirges), Jan., Jes., Vod. (Izb. sp.); — šest poglavitnih evropskih jezikov ima vsak svoje odraselke, Vod. (Izb. sp.); — der Sprössling: vi odraselki in otroci pregrešnih ljudi, Jap. (Sv. p.).
103. odžaljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad odžaliti, = tolažiti, trösten: sosedje odžaljujejo moža, ki mu je žena umrla, Vod. (Izb. sp.).
104. odžmigováti, -ȗjem, vb. impf. = odmigovati, Vod. (Izb. sp.); — prim. mežikati.
105. ogárati, -am, vb. pf. 1) (Haare, Borsten) abschaben, Cig.; o. prašiča, Polj.; ausreiben: podi so ogarani, Vrtov. (Km. k.); — o. koga, einen ausgerben ( fig.), Cig.; — abbrühen (und dann enthaaren), Cig., Gor.; kar je kosmatega ino pernatega, se s kropom omavža, opuži ali ogara, Vod. (Izb. sp.); — 2) verbrühen, Cig., Gor.
106. ohvaljeváti se, -ȗjem se, vb. impf. ad ohvaliti se; sich rühmen: ohvaljeval se je, rekoč: Dober duh mi je prišel v hišo, Vod. (Izb. sp.).
107. okrájina, f. 1) der Ackerrain, Svet. (Rok.); — 2) der Grenzbezirk, Jan.; die Mark, Nov.; — 3) der District, Mur., Cig.; — die Umgegend, Vod. (Izb. sp.); — tudi: okrajína.
108. okrǫ́žnost, f. = okroglost, Vod. (Izb. sp.).
109. olẹpotíti, -ím, vb. pf. = olepotičiti, Cig., Jan., Vod. (Izb. sp.).
110. olı̑vka, f. = oliva, die Olive, Cig., Jan., Škrinj., Vod. (Izb. sp.).
111. omȃvžati, -am, vb. pf. = oskubsti, Vod. (Izb. sp.); — prim. omavsati.
112. 2. ométati, -mę́čem, I. vb. pf. bewerfen, Mur., Cig., Jan.; zid o., die Mauer mit Mörtel bewerfen, berappen; — II. omẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem vb. impf. 1) ad ométati; sich mit dem Anwerfen, Berappen einer Mauer beschäftigen, Met.; — vorwerfen, Jurč.; — 2) ad ovreči; anfechten, bestreiten, verwerfen, widerlegen, Jan.; potrjevati ali ometati letne račune, Levst. (Nauk); o. in pobijati ugovore, Cv.; — 3) = na ometico šivati, Levst. (Rok.); — = obšivati, Ig; — 4) rob ometa, das Hangende richtet sich gäh auf ( mont.), Cig., Vod. (Izb. sp.).
113. opası̑łnica, f. 1) der Leibgurt, Mur., Cig., Jan.; — die Officiersbinde, Vod. (Izb. sp.); — das kirchliche Cingulum, Z.; — 2) der Sattelgurt, V.-Cig.; — 3) ein langes Seil, das um den beladenen Heuwagen gebunden wird, der Heuwagenstrick, die Heuleine, Cig., Dol., Kras; — 4) = opasilo 2), das Kirchweihfest, Cig.
114. oprámati, -am, vb. pf. verbrämen, Cig., C., Krelj, Vod. (Izb. sp.); — iz nem.
115. opravı̑łnik, m. 1) der Functionär, Cig., Levst. (Pril.); — španski opravilnik na ruskem dvoru, Vod. (Izb. sp.); — der Schaffner, Cig.; der Geschäftsführer, Jan.; — der Agent, DZ.: kupčijski o., der Handelsagent, Cig.; — 2) das Rituale, V.-Cig.; — das Geschäftsnormale, Jan. (H.).
116. 2. oprę́sti, -prę́dem, vb. pf. umsinken, zusammensinken, Cig., Jan.; od strahu o., Bes.- C.; od slabote o., Gor.- Mik.; od lakote o., Glas.; — zugrunde gehen, Cig., Jan.; živina je opredla, Ravn.; — fallen: Benetke bodo opredle, Vod. (Izb. sp.); opredel je, er ist mit seinem Vermögen fertig, Cig.; es ist aus mit ihm, Bes., Kr.
117. opúžiti, -im, vb. pf. abschaben: kar je kosmatega ino pernatega, se s kropom omavža, opuži ali ogara, Vod. (Izb. sp.).
118. osę́rjati, -am, vb. impf. = osirati, Mur., Vod. (Izb. sp.).
119. ostəklẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Glas werden, glasähnlich werden, verglasen, Cig., Jan.; osteklele so mu oči, Cig., Erj. (Izb. sp.); — erstarren, Jan., Bes.; kri ostekli, Vod. (Izb. sp.); — vor Schrecken, Verwunderung erstarren, Lašče- Levst. (Rok.); — zelje je osteklelo, das Kraut wächst nicht mehr, Z.; kupčija je osteklela, der Handel stockt, Vod. (Nov.), Škrinj.
120. ostŕgati, -stȓgam, -žem, vb. pf. rings abschaben; o. ribi luske; ostrgani kruh, das Raspelbrot, Cig.; — beschaben; lonec o., dimnike o., die Rauchfänge abfegen, Vod. (Izb. sp.); radieren: o. z nožičem zapisano besedo, Jan.; kože o., die Felle auf der Fleischseite glattschaben, schlichten, Cig.
121. ostrójiti, * -im, vb. pf. 1) inwendig mit Brettern bekleiden, auszimmern (im Bergbau), Cig.; — 2) gründen, stiften, C.; — 3) gerben; — ausbeizen: preden lan razgrneš, z vodo ga pomoči, se lepše ostroji, Vod. (Izb. sp.).
122. ošı̑bkati, -am, vb. pf. schwächen, Vod. (Izb. sp.); — prim. šibek.
123. otę̑łəc, -łca, m. der Retter, Vod. (Izb. sp.).
124. otǫ̑kar, -rja, m. = otočan, Cig., Jan., Vod. (Izb. sp.), Kos.
125. ozdravník, m. der Arzt, Škrinj.- Valj. (Rad); za svet vprašati ozdravnike, Vod. (Izb. sp.).
126. oživljìv, -íva, adj. belebend, erquickend, M.; oživljiva sapa, Vod. (Izb. sp.).
127. pȃdəc, -dca, m. 1) der Fall, Meg., Mur., Cig., Jan.; padci z visokega so grozoviti, Kast.; — der sittliche Fall, Dalm., Trub.; Adamov padec, Krelj; — der Verfall: vse gre v padec, alles geht dem Verfall entgegen, Rib.; — 2) = strmec, das Gefälle, Cig., DZ., nk.; — 3) = slap, der Wasserfall, Vod. (Izb. sp.).
128. pestíti, -ím, vb. impf. 1) mit der Faust schlagen, Cig., Jan.; — jemandem hart zusetzen, zu Leibe gehen, mit ihm arg verfahren, ihn tyrannisieren, peinigen; Jožefa so bratje hudo pestili, Vod. (Izb. sp.); niso vedeli, kako bi nje pestili, Jap. (Sv. p.); reve so ga pestile, Jurč.; dolžniki me peste (bedrängen mich), Z.; — 2) zur Faust ballen, Jan.; roko p., roka se mu je pestila, Jurč.
129. pisár, -rja, m. 1) der Schreiber, der Kanzleischreiber; zakotni p., der Winkelschreiber, Jan.; — der Schriftgelehrte, Jsvkr.; — = pisatelj, der Schriftsteller, Vod. (Izb. sp.), Preš.; — 2) der Secretär oder Schlangenadler (serpentarius secretarius) Erj. (Ž.); — der Fichtenborkenkäfer oder Buchdrucker (bostrichus typographus), Jan., Erj. (Ž.); — vinogradski p., der Weinstockfallkäfer (eumolpus vitis), Jan. (H.).
130. plę́vək, -vka, adj. 1) = plehek, schal, geschmacklos, kraftlos, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; plevke jedi, Cig.; plevek je kruh, kadar ni dosti slan, Polj.; časi je mošt plevek in slab, Vod. (Izb. sp.); — 2) saftig: plevka smokva, plevko grozdje, BlKr.; zerfließend: plevko maslo, BlKr.; — prim. plivek.
131. plušəc, -šca, m. mali p., der Portulak (portulaca oleracea), Cig., Vod. (Izb. sp.), Medv. (Rok.).
132. pobožjati, -am, vb. pf. vergöttern, Vod. (Izb. sp.).
133. pǫ̑č, -ı̑, f. die Ritze, die Spalte, der Borst, Cig.; p. v lončeni posodi, Vod. (Izb. sp.); — die Felsenkluft, Mur., Cig., Jan., Met., Hal.- C.; za počjo se odpre globok brezen, Glas.
134. podarováti, -ȗjem, I. vb. pf. = obdarovati, begaben, beschenken: vsi so z umom podarovani, Jap. (Prid.); car soldate pohvali in jih podaruje, Vod. (Izb. sp.); — II. vb. impf., Mik.; pogl. podarjevati.
135. podplàt, -pláta, m. 1) die Fußsohle; — 2) die Sohle (der unterste Theil des Schuhes); nove podplate dejati na škornje, die Stiefel neu besohlen; notranji p., die Brandsohle, Cig., Jan., C.; podplate pokazati, zu fliehen anfangen, Levst. (Zb. sp.); — 3) etwas Sohlenartiges: dva podplata iz testa storiti, Vod. (Izb. sp.); — tudi pódplat, -pláta, vzhŠt.
136. podpọ̑ra, f. 1) die Stütze; železne podpore, Vod. (Izb. sp.); der Tragstempel ( mont.), V.-Cig.; — 2) die Unterstützung, die Aushilfe; podpore prositi, podporo dobiti.
137. podsę́či, podsę́žem, vb. pf. darunter greifen, V.-Cig.; kuharica podseže pod kurjo kožo, predno budla, Kr.; p. meso in z drugim mašenjem napolniti (= budlati), Vod. (Izb. sp.).
138. 1. podȗh, m. das Beriechen, Z.; — der Geruchsinn, Vod. (Izb. sp.).
139. pȏłdne, n. der Mittag; dobro poldne! guten Mittag! Pjk. (Črt.); poldne je bilo, es war Mittag; p. zvoni, es läutet Mittag; do poldne, bis Mittag; vormittags; tudi: do poldneva, Levst. (Zb. sp.); od poldneva, von Mittag, Dict.; proti poldne, Kast. (W.), Vod. (Izb. sp.); proti poldnevu, Levst. (Zb. sp.); proti poldnevi, Dalm.; proti poldnu, Kast. (W.), Levst. (Zb. sp.); o poldne, zu Mittag, mittags; tudi: ob poldne, Trub., Dalm.; (ob połdnę̑, Dict.); pred poldne, vormittags; tudi: pred poldnem, Kast. (W.), Levst. (Zb. sp.); pred poldnevom, Levst. (Zb. sp.); tudi: pọ̑łdne.
140. poləhkáti, -ȃm, vb. pf. erleichtern: barko p., (-lahka-) Jap. (Sv. p.); — nadloge p., (-lahk-) Vod. (Izb. sp.).
141. políska, f. 1) = paliska, der Mehlstaub, das Flugmehl (in den Mühlen), Mur., Cig.; mlinarjev klobuk je poln poliske, Rib.; — 2) der Mehlhund, die Mundschwämmchen (eine Kinderkrankheit), Mur., V.-Cig., Jan., C.; ustna p., Vod. (Izb. sp.).
142. polı̑vka, f. s čimer se kaka jed ( n. pr. žganci) polijo, Dol.; — slaba juha, Kr.; juha iz bučnih jedrc, BlKr.; — = juha, die Brühe, die Suppe, Guts., Cig., Jan.; goveja polivka, Vrtov. (Km. k.); ( prim. češ. polivka, die Suppe); — = omaka, die Sauce, Vod. (Izb. sp.).
143. pomẹ̑nək, -nka, m. 1) das Gespräch; p. začeti, sich in ein Gespräch einlassen, Cig.; kakšne pomenke imata med seboj? was für Gespräche führet ihr mit einander? drugih pomenkov ni imel z nikomer, LjZv.; zbirali so se gospoda na vesel pomenek, LjZv.; zasukati p., dem Gespräch eine andere Wendung geben, DSv.; — die Unterredung, C.; die Besprechung, Cig., Jan., Svet. (Rok.); die Conferenz, DZ.; — 2) die Erwähnung, C., Mik.; — 3) = pomen 1), die Bedeutung, Cig., Jan., Vod. (Izb. sp.); to nema pomenka, Svet. (Rok.); — die Vorbedeutung, Rog.- Valj. (Rad).
144. pomı̑k, * m. 1) der Ruck, Cig., Jan., Vod. (Izb. sp.); — das Weiterrücken: p. enakonočij, die Präcession ( astr.), Cig. (T.); — 2) der Streit, der Kampf, Vod. (Izb. sp.).
145. poprȃš, m. = 1. poprašek, Vod. (Izb. sp.).
146. poslaník, m. der Bote, der Gesandte, Jap. (Sv. p.), Vrt., Levst. (Nauk); p. ali božji sel, Krelj; beneški p., Vod. (Izb. sp.).
147. potezȃj, m. eine gezogene Linie, ein Strich, Jarn., C.; pod potezajem, unter dem Strich, Vod. (Izb. sp.).
148. pótlẹr, adv. = potle, hernach, Mur., Cig., Jan., Mik., Trub., Schönl., Kast., Vod. (Izb. sp.); — (= stsl.: po tolê že, Mik.).
149. potrénje, n. die Vernichtung: na njih potih je potrenje in nesreča, Jap. (Sv. p.); ne bo trpel njih potrenja, Slom.; strašno p. izkusiti, Vod. (Izb. sp.).
150. povẹ́danje, n. die Aussage, Cig.; der Ausspruch, ogr.- Valj. (Rad); — die Erzählung, Mur.; eine ausführliche Mittheilung: p. od slovenskega jezika, Vod. (Izb. sp.).
151. povǫ̑j, m. die Binde, Mur., Cig.; na rokah in nogah s povoji zvezan, Jap. (Sv. p.); prsni p., die Brustbinde, Cig.; kraljevi p., das königliche Diadem, Vod. (Izb. sp.); — das Windelband (die Fatsche); v povojih, in den Windeln; v p. dati, als Kindbettgeschenk geben, M.; od povoja do groba, Z.; — p. device Marije, die Gundelrebe (glechoma), C.; — povoji device Marije, der Bärlapp (lycopodium), SlGor.- Erj. (Torb.).
152. povsǫ̑tən, -tna, adj. überall vorhanden, Mur., Jan.; allgegenwärtig, Cig.; überall stattfindend: povsotni potop, Vod. (Izb. sp.); — pogl. povsodnji.
153. predȗh, m. 1) der Luftzug, C.; — 2) das Luftloch, Mik.; — eine fehlerhafte Lücke oder Öffnung, V.-Cig.; — das Loch im Eise, C.; — die Kluft, C.; — der Hohlweg zwischen hohen Felsen, die Bergschlucht, Cig., Jan., Vrt.; — die Grotte, C.; — eine enge Höhle in einem Berge, das Wetterloch, das Windloch, V.-Cig.; podzemske luknje, preduhi, votline, Vod. (Izb. sp.); der Tunnel, C.; der leere Raum im Bergbau, die Zeche, V.-Cig., Idrija- Frey. (Rok.); der Schacht oder der Stollen, Jan.
154. prejẹ̑žək, -žka, m. ( eig. die Durchdämmung) die Landenge, Vod. (Izb. sp.).
155. prelǫ̑mək, -mka, m. 1) der Durchbruch, Jan.; — 2) die Übertretung, Jan., Vod. (Izb. sp.).
156. premojstríti, -ím, vb. pf. meistern: p. ženske (v kuhanju), Vod. (Izb. sp.).
157. premǫ̑ta, f. 1) die Irreführung, der Betrug, Cig., C.; — 2) = pomota, der Irrthum, Vod. (Izb. sp.).
158. prepečę́nək, -nka, m. = prepečenec, Vod. (Izb. sp.).
159. presápiti, -im, vb. pf. durchlüften, auslüften: sobo, hišo p., Cig., Jan., Vod. (Izb. sp.).
160. pretòk, -tǫ́ka, m. 1) der Durchfluss, der Canal, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; Sueški p., Vest.; s pretoki oskrbeti, canalisieren, Jan.; — der Flussarm, Cig., Jan.; — der Schlauch (zum Abflusse des Unrathes), Cig.; — = preliv, die Meerenge, Vod. (Izb. sp.); — 2) das Flussbett, C.; — 3) die Circulation: p. krvi po životu, Mur., Cig.; — 4) das Abziehen (des Weines), C.
161. pridàv, -dáva, m. die Daraufgabe (kar kdo prida, kadar s kom drugim menja za kako stvar), Kras- Erj. (Torb.); menjal je konja na pridav, BlKr.- M.: koliko bo pridava? Jurč.; — die Zugabe, Mik.; za p. kaj dobiti, als Zugabe bekommen, V.-Cig.; v pridav dati kaj, etwas daraufgeben, Vod. (Izb. sp.); — tudi prídav, -dáva, Lašče- Erj. (Torb.), BlKr.
162. prihacáti, -ȃm, vb. pf. heranwatscheln: medvedka prihaca naproti, Vod. (Izb. sp.); velik medved prihaca proti meni, Bes.
163. prikljúčiti, -kljȗčim, vb. pf. 1) umbiegen, Mik.; priključen, Dict.; — 2) anschließen, SlN.; — p. se, sich schmiegen, sich fügen, sich gesellen, C.; — 3) p. se, = naključiti se, sich zutragen, Cig., Vod. (Izb. sp.).
164. príličən, -čna, adj. 1) parabolisch, Cig.; allegorisch, Jan.; — 2) gelegenheitlich, Mur.; — 3) passend, gelegen, bequem, Mur., Cig., Jan., Met., Dol.; ni mi prilično, es passt mir nicht, Svet. (Rok.); najbolj prilično mi je bilo tako storiti, Dol.; izrekovanje za ušesa, pismo in pesem prilično narediti, Vod. (Izb. sp.); entsprechend, Cig., Jan., Cig. (T.); — correspondierend ( math.), Cig. (T.); — 4) geschickt, Cig., C.; prilično, auf eine geschickte Art, Cig.; p. biti za kaj, Anlage zu etwas haben, Cig.; — 5) anständig, schicklich, Cig., Jan., Cig. (T.), (prilı̑čən) Met.
165. prilíčiti, -im, vb. pf. anpassen, accommodieren: p. kaj čemu, Cig. (T.); besede priličiti mladeniškemu umu, Vod. (Izb. sp.); hlevi so priličeni dozdanjemu gospodarskemu poslopju, Levst. (Pril.); vsaka (rakova noga) je priličena svojemu namenu, Erj. (Izb. sp.); p. se, sich accommodieren, Cig.; — assimilieren, Jan. (H.).
166. prirẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. 1) zuschneiden; — ( fig.), jezik v bukvah lepše p., Vod. (Izb. sp.); — 2) durch Schneiden etwas kleiner machen, abstutzen; peroti, drevo p., Cig.; dolgo suknjo in velike hlače p., Cv.
167. prúhtiti se, -im se, vb. impf. sich brüsten, sich batzig machen, Cig., Vod. (Izb. sp.), Tolm., Tržič ( Gor.); — prim. tirol.-nem. brachten = sich brüsten, C. (?).
168. radodẹ́łnost, f. die Arbeitsamkeit, Vod. (Izb. sp.); — die Geschäftigkeit, Cig.
169. razdvę́čiti, -im, vb. pf. zerkauen, Dict.; dva zrna brinja r., Vod. (Izb. sp.).
170. razgȃnjati, -am, vb. impf. ad razgnati; auseinandertreiben, zersprengen; — veselje r., sich der Freude hingeben, lustig sein, Vod. (Izb. sp.); preveč r., es zu arg treiben, V.-Cig.
171. razlǫ́čiti, -im, vb. pf. 1) trennen, scheiden, absondern; (drugi me čejo) z ljubim razločiti, Npes.-K.; — chemisch auflösen, Cig., Jan.; — r. se, scheiden, auseinandergehen, Cig.; po tem pomenku sta se poslovila in razločila, LjZv.; — r. se z detetom, entbunden werden, Cig.; — 2) unterscheiden; modro od zelenega r.; erkennen: v temi nisem mogel razločiti, kdo je bil; — 3) entscheiden, Cig. (T.); boj r., Npes.- Cig.; v imenu vsega naroda r. kaj, Vod. (Izb. sp.).
172. razpẹ́niti, -pẹ̑nim, vb. pf. schäumen machen, zu Schaum schlagen; r. milo v skledici, Bes.; jajca raztepsti ali r., Vod. (Izb. sp.); r. se, zu Schaum werden, anschäumen; razpenjeni valovi, schäumende Wogen, Greg.
173. razprášati, -am, vb. pf. verhören, Vod. (Izb. sp.).
174. razžvrkljáti, -ȃm, vb. pf. zersprudeln, Vod. (Izb. sp.).
175. 2. rebrníca, f. ein am Abhange gelegener Wald, Mik.; naši so se v rebrnicah nad Razdrtim ustavili, Vod. (Izb. sp.); — die Bergwiese, C.
176. rẹdkoljúdən, -dna, adj. dünn bevölkert: redkoljudne dežele, Vod. (Izb. sp.).
177. rejílọ, n. = redilo, Mur., Vod. (Izb. sp.), Vrtov. (Km. k.).
178. repáča, f. 1) žival, ki ima dolg rep, n. pr. krava, Mur.; — 2) = zvezda repatica, der Kometstern, M., Z., Vod. (Izb. sp.); — 3) die Ackertrespe (bromus arvensis), vzhŠt.- C.
179. rẹzína, f. 1) die Schneide des Messers, Cig.; — 2) der Einschnitt, die Kerbe, C.; — das Schnittmal, C.; — 3) die Schnitte: bučo zrezati na podolgaste rezine, Vod. (Izb. sp.); ocvrte rezine, gebackene Semmelschnitten, V.-Cig.; — 4) das Abschnitzel, Cig., M.; — 5) coll. = odrezki od trt, C., Gor.- LjZv.; — 6) red pokošene trave, Tolm.- Erj. (Torb.).
180. rẹzníca, f. 1) der Schnittling, der Fächser, Cig., Jan., Vod. (Izb. sp.), DZ., BlKr.; — 2) enoletna trtna mladika na tri očesa obrezana, Dol.
181. rítovje, n. das untere, breitere Ende der Garben, C., Lašče- Levst. (Rok.); klasovje obračajo v sredo, po ritovju pretepajo možje, Jurč.; — der untere, dickere Theil der Pflanzen, Vod. (Izb. sp.); pos. spodnji deli lanu, konopelj (odpadki pri trenju), Št.
182. rǫ́piti, rǫ̑pim, vb. pf. 1) einen Schlag versetzen, Jan.; — r. se, sich anschlagen, Jan.; — 2) plötzlich einfallen, hereinbrechen, Jan.; v deželo r., Pot.- Mik.; morivci ropijo v Betlehem, Ravn.; božja sodba je tedaj ropila, Ravn.; v paglavce ropi kuga, Ravn.; — r. na koga, jemanden überfallen, V.-Cig., Jan.; vun r., hinausstürzen, Vod. (Izb. sp.); v glavo mu je ropilo, er bekam die fixe Idee, Vod. (Nov.).
183. rumeníti, -ím, vb. impf. gelb machen; moko v maslu r., das Mehl bräunen, Cig., Dol.; r. jed, eine Speise bräunlich werden lassen, Vod. (Izb. sp.); — r. se, gelb werden.
184. rvàn, -ána, m. der Raufbold, Cig., Jan., Gor.- M., Vod. (Izb. sp.).
185. samíca, f. 1) die Einsame, Cig., Jan.; — 2) eine ledige Weibsperson; — 3) das Weibchen von Thieren ( bes. von Vögeln); — 4) die Zahleneinheit, C., Vod. (Izb. sp.); samice, Unionen ( math.), Cig. (T.); — 5) pl. samice = irhaste hlače iz ene same kože storjene, Vrt., Svet. (Rok.).
186. sə̀jəm, -jma, m. ( nam. pravilne oblike: senjem, Mik.); der Markt, Mur., Cig., Jan.; sejma kupiti komu, Vod. (Izb. sp.).
187. sẹ́nčenje, n. = senčanje: malarsko s., Vod. (Izb. sp.).
188. səsúlja, f. der Saugpfropf, der Zulp, Cig., M.; — sklenasta s., das Saugglas, Vod. (Izb. sp.).
189. sklàd, skláda, m. 1) die Zusammensetzung, Jan.; die Synthese, Cig. (T.); — 2) die Zusammenlegung (von Geld), die Concurrenz, der Zusammenschuss, Cig., Jan., C.; cerkveni s., die Kirchenconcurrenz, Levst. (Nauk); s. pobirati, Beiträge sammeln, Cig.; v s. dati, beisteuern, Cig.; dali so veliko zlata in srebra v sklad, Ravn.; s. napraviti, narediti, zusammenschießen, Cig., Polj.; der Concurrenzbeitrag: das Zusammengeschossene, Ravn.; skladi, die Contribution, Dict., Jan.; toliko je prišlo sklada na enega, Polj.; — 3) die Lage, die Schichte, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); sekali so hraste, in velik sklad, ki se je bil podrl, ubil je jednega, Jurč.; Sklad na skladu se zdviguje, Golih vrhov kamen zid, Vod. (Pes.); gorski skladi, Berggruppen, Z., Rut. (Zg. Tolm.); sklad papirja, ein Ries Papier, Guts., Cig., Jan.; — das Aufgeschichtete: der Vorrath, das Lager, die Niederlage, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — = zlog, die Silbe, Vod. (Izb. sp.); — 4) das Gefüge ( min.), Cig. (T.); die Construction, Cig., Jan.; besedni s., die Wortfügung, Cig.; — der Stil (in den bildenden Künsten), Cig., Jan., C.; — das System, C.; — 5) die Falte (am Kleide), Cig., Jan.; — 6) die Fuge, Mur., Cig., Jan., Polj.; zamašiti vse sklade in špranje, Gol.; duri so v skladih regnile, die Thüre ist aus den Fugen gegangen, Z.; — cepiti v s., in den Spalt pfropfen, Cig., Pirc; — 7) der Zusammenhang, die Verbindung, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — der Einklang, die Harmonie, die Übereinstimmung, Cig., Cig. (T.), nk.; v skladu biti, übereinstimmen, DZ.; v s. spraviti (dovesti), in Einklang bringen, DZ.; v vsem društvu veje neki dobrodejen sklad, Zv.; — = rima, der Reim, Jan.
190. sklę̑nica, f. 1) die Glasflasche, Mur., Cig., Jan., Vod. (Izb. sp.), Tolm.- Erj. (Torb.); tudi: skleníca, Valj. (Rad); — 2) der Eiszapfen, Tolm.- Erj. (Torb.), Erj. (Min.); — nam. steklenica.
191. sklóniv, adv. aufrecht, Cig.; s. hoditi, s. držati, Vod. (Izb. sp.); ( part. praet. I. ad 3. skloniti, nam. vzkl-).
192. skumati, -am, vb. impf. 1) tiho, nerazumljivo svojo željo razodevati, Fr.- C.; — 2) argwöhnen, Pohl.; s. koga, jemanden beargwöhnen, Vod. (Izb. sp.); — prim. skomati, skomukati.
193. slà, f. die Lust, das Verlangen, Mur., Cig., Jan.; sla mu (lisjaku) pride do mesa, Vod. (Izb. sp.); sla in mik po posebnih grižljajih, Ravn.; sla me je (do) česa, Cig.; Kamor tvoja sla ti kaže, Preveč nagel ne smeš bit', Vod. (Pes.); Hodite, kamor vedno sla vas vleče! Preš.; Kdor se v sli pozabi, Roka tvoja zgrabi, Kes ga pokori, Levst. (Zb. sp.); — die Wollust, Cig., Jan., M.
194. slanomúrən, -rna, adj. Pökel-, eingepökelt: slanomurna riba, Vod. (Izb. sp.).
195. 1. sọ̑k, sọ̑ka, sokȃ, m. 1) der Saft, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; der Baumsaft, Mik.; brezov s., der Birkensaft, Cig.; cedri so polni soka, Trav.- Valj. (Rad); beseda mu teče, kakor sok v dobu, er kommt in der Rede nicht vorwärts, Met.; želodčni, črevesni s., der Magen-, Darmsaft, Erj. (Som.); — 2) der weniger dichte Mehlbrei, Cig., Jan., Gor.; sok je redek močnik, Hip.- C.; Privoščila skoporita Bo ti komaj sok neslan, Preš.; od soka trebuh klempa, Npreg.- Valj. (Rad); — ein zubereitetes Gemüse, die Zuspeise, Rez.- C.; s. iz leče, das Linsenmus, Ravn.; repni s., gehackte Rüben, Jarn., C.; kapusni s., geriebenes Kraut, C.; — die Sauce: čebuljni s., die Zwiebelsauce, C.; mesnina v soku, Eingemachtes, C.; s. pri pečenki, die Bratensauce, Vod. (Izb. sp.).
196. 1. sołzę̑na, f., Vod. (Izb. sp.), pogl. 1. slezena.
197. sonje, n. = solnčnat kraj, Vod. (Izb. sp.); ( nam. solnje?).
198. sosẹ̑ska, f. 1) die Nachbarschaft, Mur., Cig., BlKr.; cela žlahta in soseska, Trub.; — der zu einer Filialkirche gehörige Theil einer Pfarre, Gor.; — 2) die Gemeinde, bes. eine kleinere Gemeinde, die Dorfgemeinde; — 3) die Berathung der zu einer Nachbarschaft gehörenden Nachbaren u. das damit verbundene Mahl, BlKr.; — 4) das nachbarliche Verhältnis, die Nachbarschaft: pravo sosesko držati, Jsvkr.; po lepi soseski ravnati s kom, Vod. (Izb. sp.); sosesko trditi, gute Nachbarschaft halten, Cig.; — nam. sosedska.
199. 1. spíhati, -ham, -šem, vb. pf. durch Blasen herabschaffen, herabblasen, Cig.; wegblasen; ( pren.) s. se = popihati jo, Vod. (Izb. sp.).
200. správən, -vna, adj. 1) sparsam, ökonomisch, Idrija; — 2) geeignet zum Verwahren, Svet. (Rok.), Dol., Gor.; — 3) ordentlich, regelrecht: spravno govoriti, Vod. (Izb. sp.); — 4) Versöhnungs-: sprȃvni dar, Cig.; — versöhnlich, verträglich, Mur., Cig., Jan.

   1 101 201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani