ov="Valj. (Rad)" (801-900)

801. háməc, -mca, m. dem. ham, Valj. (Rad).
802. harcovȃnje, n. das Streiten, kajk.- Valj. (Rad).
803. harcováti, -ȗjem, vb. impf. 1) kämpfen, kajk.- Valj. (Rad); — 2) h. se = goniti se: kobila se harcuje, Trst. (Let.); — prim. harec.
804. hȃsək, -ska, m. der Nutzen, der Vortheil, Mur., Cig., Jan., BlKr., vzhŠt., ogr., kajk.- Valj. (Rad), Štrek.; — prim. hasen.
805. hȃsən, -sni, f. = hasen m., kajk.- Valj. (Rad), BlKr., SlN.
806. hȃsna, f. = hasen, kajk.- Valj. (Rad).
807. hasnẹ́ti, -ím, (-ẹ̑m), vb. impf. = hasniti, kajk.- Valj. (Rad).
808. hasnovı̑tost, f. die Nützlichkeit, die Ersprießlichkeit, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad), nk.
809. hásora, f. = štorja, kajk.- Valj. (Rad); — iz tur., Mik. (Et.).
810. hášəlj, -šlja, m. drvena lopata, Valj. (Rad).
811. havtáti, -ȃm, vb. impf. schnappen, haschen, Valj. (Rad); — gierig fressen: pes havta, Z., Gor.
812. hȃžva, f. majhna goba, kajk.- Valj. (Rad).
813. hčę̑r, hčerı̑, f., Mur., Št.- Cig., Jan., Valj. (Rad), pogl. hči.
814. hčę̑rca, f. = hčerka, Valj. (Rad), (-rica) Cig., Jan.
815. hébəd, -bda, m. = tudi: hebə̀d, -bdà = hebat, Valj. (Rad).
816. hébət, -bta, m. = hebat, BlKr.- Navr. (Let.); hebèt, -btà, Valj. (Rad), Josch.
817. hę̑hlja, f. der Lacher, Kr.- Valj. (Rad).
818. hę́njati, * -am, vb. pf. aufhören, Habd.- Mik., Mur., C., ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt., Rož.- Kres; — popačeno iz: nehati.
819. henjávati, -am, vb. impf. ad henjati, ogr.- Valj. (Rad).
820. heretičȃnstvọ, n. = herezija, Habd.- Valj. (Rad).
821. himbarı̑ja, f. = himba, kajk.- Valj. (Rad).
822. hintǫ̑v, m. = voz, ogr.- Valj. (Rad); — iz madž. hintó.
823. hı̑p, f. = 1. hip, m., Ravn.- Valj. (Rad).
824. hı̑sək, -ska, m. dem. his, kleines Häuschen im Weinberg, Valj. (Rad).
825. hı̑t, m. 1) der Wurf, C., kajk.- Valj. (Rad); — 2) na hit, eilends, Rib.- Mik.
826. hı̑trc, (-trəc), -trca, m. der schnell arbeitet, Valj. (Rad).
827. hitrǫ̑ča, f. = hitrost, kajk.- Valj. (Rad).
828. hižȗra, f. slaba hiša, Valj. (Rad).
829. hižȗrka, f. dem. hižura, kajk.- Valj. (Rad).
830. hlȃčman, m. = hlačon, Valj. (Rad).
831. hlȃčnjak, m. 1) = hlačnik 1), Mur., C., Valj. (Rad); — 2) der Hosenträger, Guts.
832. hlapčè, -ę́ta, m. kleiner Knecht, Cig.; der Knecht ( zaničlj.), Valj. (Rad); tudi: hlȃpče, Valj. (Rad); Ponud' se precej hlapče mlad, Npes.- Vod. (Pes.).
833. hlapíca, f. = dekla, ogr.- Valj. (Rad).
834. hlẹ̀b, hlẹ́ba, m. 1) der Laib; hleb kruha, ein Laib Brot; — cuker v hlebih, der Zucker in Hüten, der Hutzucker, Cig., DZ.; — 2) Brot, bes. Weißbrot, C., jvzhŠt.; hleb dela obraz lep, Ravn.; kdor je h kruhu rojen, nikdar hleba ne doseže, Npreg.- Jan. (Slovn.); če bi bil hleb, zobje se dobe, Npreg.- Valj. (Rad).
835. hlẹ̑varica, f. die Stallmagd, Valj. (Rad).
836. hlı̑šč, m. 1) der Sturmwind, C.; — der Sturmregen, ein jäher Regen, der Platzregen, vzhŠt., ogr.- C.; — 2) der Flugsand, (hliš) Jan., C., V.-Cig.; der Bachsand, (hliš) Valj. (Rad).
837. hmanják, m. träger Mensch, ogr.- Valj. (Rad).
838. hmanjíca, f. die Bosheit, (vmanjica) kajk.- Valj. (Rad).
839. hmanjǫ̑ča, f. die Schlechtigkeit, kajk.- Valj. (Rad).
840. hodȃj, m. die im einmaligen Gange zurückgelegte Strecke, Z.; der Weg: sobotni hodaj, ogr.- Valj. (Rad).
841. 1. hodník, m. 1) = hodec, kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Fußsteig, (hǫ̑dnik) Notr.- Erj. (Torb.); — das Trottoir, C.; — der Gang (am oder im Hause), C.; po hodnikih halabučiti, Raič ( Let.).
842. hòj, hǫ́ja, m. = 1. hoja, Rog.- Valj. (Rad).
843. hǫ̑jčje, n. coll. der Weißtannenwald, M., Danj.- Valj. (Rad), vzhŠt.
844. hopsáč, m. kdor poskakujoč hodi, kajk.- Valj. (Rad).
845. hotẹ̑nje, n. das Wollen; — telesno h., die sinnliche Lust, C.; — die Brunft (bei Thieren), C.; — hoténje, Valj. (Rad).
846. hotẹ́ti, hǫ́čem, -čèm, z nikalnico: ne hotẹ́ti, nę́čem (nǫ́čem), vb. impf. 1) wollen; kdor hoče jesti, mora delati; inf. (iti, imeti, storiti itd.) je pogostoma izpuščen: kam hočete? otročiči hočejo kruha; kaj čem s teboj? was soll ich mit dir anfangen? ne more, kakor bi hotel, die Hände sind ihm gebunden, Cig.; to mu ni hotelo v glavo, das wollte ihm nicht einleuchten, Cig.; kaj hočete od mene? was wollt (verlangt) ihr von mir? kaj mi pa hoče? was will er denn mit mir? saj ti nihče nič neče, es will dir ja niemand etwas Leides anthun; kdo pa mi kaj hoče? wer wünscht mich denn? C.; naj se zgodi, kar hoče, es mag was immer geschehen; naj bo(de), kakor hoče, dem sei, wie ihm wolle; hoti ali ne hoti, du magst, mochtest, er mag, mochte wollen oder nicht, C.; vsak človek ima trenotja, ko ga, hoti ali ne hoti, obidejo misli, prijetne, neprijetne, to ni v njegovi moči, Str.; hočeš (ali) nočeš, hote (ali) nehote, nolens volens, Cig.; hočeš nočeš, moraš poslušati do konca, Jurč.; hočeš nečeš, moral je iz prodajalnice, Erj. (Izb. sp.); moral je, hotel ali ne hotel, govoriti, Jurč.; hotę́ vorsätzlich, geflissentlich, Cig., Jan., Banjščice ( Goriš.)- Erj. (Torb.), BlKr.; z naslednjim: da, wollen, daß ...; — hoče, da bi drugi se po njem ravnali; — Bog hotel! wollte Gott! Cig., Jan., Krelj, Dalm., Kast., Ravn., nk.; Bog hotel, da ... Dalm.; Bog ne hotel, da ... Dalm.; — dobro h. komu, jemandem wohl wollen, freundlich gesinnt sein, Mur., Cig., Jan., nk.; (po nem.); — 2) čèš, in der Meinung, mit dem Gedanken, als wenn; menijo, češ, zdaj je končano, sie meinen, damit sei es abgethan, Met.; varujte se vpričo ljudi delati svojih dobrih del, češ, da bi vas videli, Ravn.; češ, je mislil sam pri sebi, Jezus bo skoraj pozemeljsko kraljestvo postavil, Ravn.; vsi berači k meni hodijo, češ, imam vsega dosti, jvzhŠt.; = anti češ (an češ), Lašče- Levst. (Rok.); — 3) hoče se mi (piti, jesti, spati), es gelüstet mich, Mur., Cig., Jan., C., Met.- Mik.; hotelo se mu je glasno zaječati, Zv.; meni se ne hoče krvi od juncev in jagnet, Dalm.; nič se mi ne hoče, ich hab zu nichts Lust, bin verstimmt, Cig.; ni se mu hotelo, es beliebte ihm nicht, Let.; — 4) hočem z infinitivom za futurum (pri starejših pisateljih, Mik. (V. Gr. IV. 862.)); tedajci mu če križ v gostje priti, Krelj- Mik.; ti nečeš moje duše v peklu pustiti, Dalm.- Mik.; tako tudi v Koboridskem kotu na Goriškem- Erj. (Torb.); — pomni: inf. nav. htẹ́ti; praes. 1. sing. hčem, Mik., nk.; očem, Gor., Rož.; hočo, Trub., Krelj; čo, Trub., Kast.; hočo, hoču, BlKr.- Mik.; Nečo, nečo, Ive dragi, Npes. ( BlKr.)- Let.; ščę̑m, nèščem, ogr.- Valj. (Rad); hòču, ču, nèčem (néčem), nèču, kajk.- Valj. (Rad); 3. pl. (poleg: hočejo) hotę́, Trub., Krelj- Mik.; (poleg: nečejo, nočejo) nehte, BlKr.; néte, netę́, Valj. (Rad); — hoč, hoči, nam. hočeš, Krelj, Gor.- Mik.
847. hranı̑telj, m. 1) der Aufbewahrer, Jan. (H.); — 2) der Ernährer, der Erhalter, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad), Zora.
848. hrániti, -im, vb. impf. 1) in Verwahrung haben, aufbewahren; denar komu h., jemandes Geld in Verwahrung haben; nekoliko še za tebe hranim, einiges spare ich für dich auf; h. kaj kakor svetinjo; jabolka, ki se dajo h., Lageräpfel, Cig.; hranit dati kaj, etwas aufzubewahren geben; — sparen: zdaj je bilo treba hraniti, Zv.; kdor ne hrani krajcarjev, ne šteje cekinov, wer den Heller nicht spart, wird keines Pfenniges Herr, Cig.; hrani v kotu (doma), uživaj na potu, Notr.- Erj. (Torb.); — 2) ernähren, beköstigen, Cig., Jan.; starka mladiče hrani, jvzhŠt.; — erhalten, Mur., Cig.; težko se hraniti, kajk.- Valj. (Rad).
849. hranjeník, m. der Ernährer, Dict., (hránjenik) Valj. (Rad).
850. hrapúcati, -ȗcam, vb. impf. hripavo kašljati, Valj. (Rad).
851. hrastíka, f. 1) die Wintereiche (quercus sessiliflora), C.; — 2) der Eichenwald, C., ogr.- Valj. (Rad).
852. hrastovščák, m. der Eichenwald, kajk.- Valj. (Rad).
853. hrbtə̀c, -btcà, m. dem. hrbet, Valj. (Rad).
854. hrčák, m. ime psu, Valj. (Rad).
855. hŕčati, -ím, vb. impf. schnarchen, Mur., Cig., Jan., C.; — knurren, Jan., kajk.- Valj. (Rad).
856. hrebetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. einen unreinen, gebrochenen Ton haben, Z., kajk.- Valj. (Rad); — hüsteln, C.; — prim. hrepetati.
857. hrę́pati, -pam, -pljem, vb. impf. raspeln, röcheln, heiser hüsteln, keuchen, Jarn., C., M.; živali težko sopejo, hrepajo, rilec odperajo, Kug.- Valj. (Rad); (stekel pes) ne laja, le nekoliko hrepa, Vrtov. (Km. k.); — prim. hrapati, hripati.
858. hr̀g, hŕga, m. ein aus einem Flaschenkürbis gemachter Trichter oder Heber, oder ein daraus gemachtes Schöpfgefäß, C., kajk.- Valj. (Rad); — prim. hs. vrg, istega pomena.
859. hrı̑bar, -rja, m. der Bergbewohner, C., Valj. (Rad).
860. hríbovəc, -vca, m. der Bergbewohner, der Gebirger; — hribóvec, Valj. (Rad).
861. hrípa, f. 1) die Heiserkeit, Cig., Kr.- Valj. (Rad); hripo imeti, C.; — 2) die Grippe, nk.; (v tem pomenu po nem.).
862. hripotljìv, -íva, adj. = hripav, Valj. (Rad).
863. hripotljı̑vəc, -vca, m. = hripavec, Valj. (Rad).
864. hripútati, -am, vb. impf. = hripotati, Valj. (Rad).
865. hrlȗjati se, -am se, vb. impf. = goniti se (o kobili), Valj. (Rad).
866. 1. hrópəc, -pca, m. 1) der röchelnd Athmende, Valj. (Rad); — 2) ein röchelnder Athemzug, der Hürchel, Cig.
867. hróščəc, -ščəca, m. dem. hrošč, Valj. (Rad).
868. hr̀t, hŕta, m. der Windhund (canis leporarius), Dict., Mur., Cig., Jan., C., Dalm., Krelj, Hip. (Orb.), Erj. (Ž.), Danj.- Valj. (Rad), nk.
869. hrústati, -stam, vb. impf. 1) mit Geräusch essen, knorpeln; Spredaj šilce, Zadaj vil'ce, V sredi usta, Kamenje hrusta, (= plug), Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) das r unrein aussprechen, ratschen, C.; — eine Sprache radebrechen: latinsko h., Cig.; — 3) knistern, rauschen (wie dürre Zweige), Cig., C.; — hrúščem, Valj. (Rad).
870. hrȗškič, m. ovčje ime, Valj. (Rad).
871. húdəc, -dca, m. 1) böser Mensch, Valj. (Rad); — 2) der Zaunkönig, Rez.- C.; — 3) die Gicht, vzhŠt.- C.
872. hudı̑man, m. der Teufel, C., Valj. (Rad); glej hudimana, citre bi me bile ob grunt pripravile, Andr.; tudi: hudíman, Dol.; — blažja beseda nam. hudič.
873. hudobnják, m. = hudobnik, C., kajk.- Valj. (Rad).
874. hudodẹ̑łnik, m. der Missethäter, der Verbrecher, Dict., Mur., Cig., Jan., Krelj, Jap., Škrinj.- Valj. (Rad), kajk.- Valj. (Rad), nk.
875. hudoglę̑dəc, -dca, m. hudogled človek, Valj. (Rad).
876. huhȃłka, f. = gugalica, die Schaukel, Št.- C.; — die Hängematte, Valj. (Rad).
877. hȗkati, -kam, -čem, 1) hauchen, pusten, Cig., Jan., C. ( BlKr.); v roke h., Vrt.; sv. Luka v roke huka, Ist.- Erj. (Torb.); na pleča in sluhe mu hučejo s toplo sapo, Pjk. (Črt.); — 2) lärmen, schreien, Rez.- C.; — (o sovi), Valj. (Rad).
878. 1. húla, f. der Bug, Gor.- Mik., Valj. (Rad); — prim. hil.
879. 1. húljenje, n. 1) das Sichducken, Valj. (Rad); duckmäuserisches Benehmen, die Verstellung, Cig.
880. hvalı̑telj, m. der Lober, der Lobredner, Mur., Jan., nk.; sam svoj h., kajk.- Valj. (Rad).
881. hvȃłščina, f. die Danksagung, das Dankopfer, C., Ravn.- Valj. (Rad).
882. íca, f. junge, kleine Kuh, Št.- Valj. (Rad); Moja ica breja, Npes.-Vraz.
883. ı̑cək, -cka, m. junges, männliches Kalb, Št.- Valj. (Rad); tudi (nežno): = volek, vzhŠt.
884. ícika, f. junge, kleine Kuh, Valj. (Rad); — božja icika = božja kravica, der Frauenkäfer, Št.- Valj. (Rad).
885. iglíca, f. dem. igla; 1) kleine Nadel; — kleiner Stift; — 2) ein eiserner Nagel am Wagen, der das Vorder- oder Hintertheil desselben an dem Langbaume festhält, Cig., Ljub.; iglica gre skozi oplen, blazino, soro in os, Gor., Notr.; — der Deichselnagel, der die Deichsel im Deichselarme befestigt, Cig., Dol., Gor.; — der Jochnagel, C.; jarmove iglice so lesene ali železne, Levst. (Zb. sp.); — iglica je zataknjena v konec kambe ter jo drži v jarmu, Štrek., Notr., Dol.; — der Sperrnagel in den Sägemühlen, V.-Cig.; — das Schemeleisen der Weber, Cig.; — 3) iglíca, zemlja z gnilim igličevjem, Poh.; — 4) = igla 3): iglica se mora kosi odbrusiti z oslo, Dol.; — 5) die Meernadel, Cig.; pogl. igla 4); — tudi: der Steinbeißer (cobitis taenia), Bilje pri Gorici- Erj. (Torb.); — 6) rastline: eine Art Storchschnabel (geranium), SlGor.- C.; — die Hauhechel (ononis), Z.; — = jaglec, Dol.; — naglaša se tudi; iglicà, Gor.- Valj. (Rad), in íglica.
886. igọ̑, ižę̑sa, n. 1) das Joch, Valj. (Rad); (igo, igesa, kravji jarem, Bolc- Erj. [Torb.]); — 2) die Wage am Wagen, C., Z.; — ígo, Levst.
887. igrȃcati, -am, vb. impf. dem. igrati, (gracati) Valj. (Rad).
888. igráš, m. der Spieler, kajk.- Valj. (Rad).
889. ilováča, f. = ilovica, Habd.- Mik., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad), SlN.
890. imȃnje, n. = imenje, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
891. imȃnjiče, n. dem. imanje, kajk.- Valj. (Rad).
892. imę̑la, f. = omela, melje, die Mistel, kajk.- Valj. (Rad).
893. imẹ̑tək, -tka, m. die Habe, das Besitzthum, das Vermögen, Mur., Cig., Jan., C., kajk.- Valj. (Rad); iz krajevnega imetka, aus Localmitteln, DZ.
894. imẹ́ti, imȃm, z nikalnico: ne imeti, nẹ́mam, nímam, (nẹ̑mam, Dol.), vb. impf. 1) haben; i. veliko denarja, veliko otrok itd.; na sebi i. kako oblačilo; pri sebi i. kako orožje; i. otroka, ein Kind geboren haben; i. mlade, Junge geworfen haben; konje, pse i., Pferde, Hunde halten; i. deset let, zehn Jahre alt sein; kako bolezen i., mit einer Krankheit behaftet sein; v sebi i., enthalten; poglejmo, kaj sleherna postava v sebi ima, Škrinj.- Valj. (Rad); (vsebina je), kar ima kaka stvar v sebi, Levst. (Nauk); to nima nič v sebi, das hat keine Bedeutung; na skrbi i. kaj, für etwas zu sorgen haben; i. vojsko, prepir, znanje, ljubezen s kom, mit jemandem Krieg führen, einen Streit, eine Bekanntschaft, ein Liebesverhältnis mit jemandem haben; i. delo pri čem, bei etwas beschäftigt sein, DZ.; — 2) i. za —, für etwas halten; za poštenjaka i. koga, za resnico kaj i.; — 3) abhalten: opravilo (cerkveno) i., die Andacht abhalten; pridigo, govor i., eine Predigt, Rede halten; račun i. s kom, mit jemandem eine Abrechnung vornehmen; — 4) behandeln: dobro, hudo, ostro i. koga, jemanden gut, übel, strenge behandeln; imel je dečka skoraj kakor svojega, Jurč.; v strahu imeti, in Zucht halten; za norca i., zum Narren haben ( germ.); rad i. koga, gerne haben ( germ.); — 5) ergriffen haben: žeja me ima, bolezen me hudo ima; hudo me ima, da bi ..., ich habe ein heftiges Verlangen, Levst. (Zb. sp.); — 6) z inf. haben (po nem.); njemu se imam zahvaliti, ihm habe ich es zu verdanken; imam še veliko tirjati, ich habe noch viele ausständige Forderungen; kaj imaš tu opraviti? z zvezdami na nebu ima on ukazovati, Ravn.; tega se imamo držati, daran haben wir uns zu halten; — haben = sollen ( germ.): jutri ima priti, morgen soll er kommen; tvoje srce ima moje zapovedi ohraniti, Škrinj.- Valj. (Rad); imel bi pridnejši biti, du solltest braver sein; pri vas nima tako biti, bei euch soll es nicht so sein, Jap.- Valj. (Rad); ti mu nemaš nič očitati, du sollst ihm nichts vorwerfen, Met.- Mik.; — 7) können: imaš mi li posoditi dva goldinarja? kannst du mir zwei Gulden leihen? ti mu nemaš kaj očitati, du kannst ihm nichts vorwerfen, Met.- Mik.; jaz ti nemam kaj povedati, ich kann dir nichts sagen, ich habe dir nichts zu sagen; — 8) i. se, sich gehaben, sich befinden: dobro se imej, gehab' dich wohl! kako se kaj imaš? wie geht es dir? — im Verhältnisse stehen: ima se višava proti širjavi kakor ..., es verhält sich die Höhe zur Breite wie ..., Cig.; — 9) z inf. = fut.: imate spoznati, imaš imenovati, imajo te na rokah nositi, imate piti = spoznali boste, imenoval boš, itd., Trub., Krelj, Dalm., Stapl.- Mik. (V. Gr. III. 176.).
895. ı̑naš, m. = strežnik, der Page, ogr.- Valj. (Rad); (inoš), C.
896. interēs, m. = obresti; pet goldinarjev interesa plačati; — das Interesse, Cig. (T.); izgovarja se nav. interę́s ali interés, Valj. (Rad); tudi: interès, Dol.
897. ı̑stina, f. 1) die Wahrheit, Mur., Cig., Jan., nk.; — istina, da je bilo tolažljivo, allerdings war es trostvoll, Jurč.; za istino, fürwahr, Cig., ogr.- Valj. (Rad); in der That, im Ernst ("za isno"), jvzhŠt.; v istini, wahrlich, Cig.; — 2) das Stammcapital (ohne die Zinsen), Jan.; komur se n. pr. vina posodi "na poldrugo", ima vrniti istino in še za vsako vedro pol vedra obresti, BlKr.; das Capital, nk.
898. ı̑stinga, f. = istina 2), (Capital), Cig., ogr.- Mik., Kr.- Valj. (Rad).
899. ivę̑r, f. 1) = iver, m. der Holzsplitter, Valj. (Rad), Gor.; soba je polna iveri, Zv.; do zadnje iveri, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Heiligbutt (hypoglossus maximus), Erj. (Ž.).
900. izbrisávanje, n. das Auswischen; das Tilgen: i. grehov, kajk.- Valj. (Rad).

   301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani