ov="Valj. (Rad)" (601-700)

601. frȗnta, f. 1) glavica na palici, kajk.- Valj. (Rad); — 2) = fronta, Št.
602. fȗčka, f. das Vogelpfeifchen, ogr.- Valj. (Rad).
603. fȗkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) huschen, SlGor.; voda iz škornjic fuka, Blc.-C.; — 2) hauchen, blasen, pfeifen, SlGor.- C., ogr.- Valj. (Rad); prim. hukati; — 3) = jebati.
604. fȗndati, -am, vb. pf. zugrunde richten, Dict., ogr.- Valj. (Rad); fundati in končati, Krelj; s sveta f. koga, ogr.- Let.; — prim. it. affondare, versenken.
605. fȗrež, m. 1) pojedina ob kolinah, Št.; — 2) črna juha ob kolinah, Hal.; die Wurstsuppe, Valj. (Rad).
606. fȗtač, m. der Wiedehopf, kajk.- Valj. (Rad), SlN.
607. fužı̑na, f. die Nagelschmiede, Valj. (Rad); — die Hammerhütte, tudi pl. fužine, das Hammerwerk; — prim. it. fucina, die Schmiede, Mik. (Et.).
608. gabȃn, m. ein Art Mantel, Mur., Jan., C., Danj.- Valj. (Rad); bundi podoben plašč, ob ogrski meji, Zora; — prim. it. gabbano, der Regenrock.
609. gabrovína, f. das Weißbuchenholz; — tudi gábrovina, Valj. (Rad).
610. gȃlic, m. die Schusterschwärze, Valj. (Rad); — prim. hs. galic = galica.
611. gálija, f. = galeja, Jan., kajk.- Valj. (Rad).
612. gáłtra, f. nav. pl. galtre, die Hosenträger, Blc.-C., Kr.- Valj. (Rad); — prim. kor.-nem. halfter, Hosenträger.
613. gámbole, f. pl. baufälliges Gebäude, Kr.- Valj. (Rad).
614. gáre, f. pl. 1) zweirädriger Handwagen; der Karren, Mur., Cig., Jan., Vrt., Št., Kor.; — 2) die Futterraufe, die Futterleiter, Cig., M., C., jvzhŠt.; — die Wagenleiter, Raič- C.; — 3) der Haspel, Cig., Slom., BlKr.; — 4) die Zaunthür, Kr.- Valj. (Rad); — prim. nem. die Karre, kor.-nem. garre, lat. carrus, C.
615. gȃt, m. 1) der Damm, das Wehr, Jan., Cig. (T.), ogr.- C.; der Faschinendamm, vzhŠt.- C.; — 2) der Abzugscanal, Mik., Trst. (Let.), kajk.- Valj. (Rad); — 3) erstickender Gestank, Blc.-C.
616. gȃt, f. = gat 2), kajk.- Valj. (Rad).
617. gę̑gač, m. 1) träger Mensch, Vest.; — 2) = srakoper, Hal.- C., Valj. (Rad); — 3) das Taschenmesser, Hal.- C.; — prim. hs. gegati = gugati.
618. gę́ge, f. pl. das Beinkleid, SlGor.- C.; pos. ozke in kratke hlače, C., Valj. (Rad), BlKr., SlGor.- C.
619. gı̑b, m. 1) die Regung, die Bewegung, Mur., Cig. (T.); gib zraka se veter zove, ogr.- Valj. (Rad); — die Geberde, Slom.- C.; — 2) die Biegung, der Bug, Cig., Mik.; zidni gibi, Danj. (Posv. p.); — 3) = zgib, das Gelenk, Pohl., Mur.
620. gibár, -rja, m. 1) der Beweger, der Motor, ogr.- Valj. (Rad); — 2) der Finnwal (balenoptera), Erj. (Z.).
621. gı̑cati, -am, vb. impf. = voziti (v otročjem govoru), Valj. (Rad).
622. gígalọ, n. šaljivo o bolhi v uganki: črno, malo gigalo debelo klado zdigalo, Valj. (Rad).
623. gíngav, adj. 1) schwach: gingava šiba, ogr.- C.; ovce so jako gingave stvari, ogr.- Valj. (Rad); schwächlich, kränklich, ogr.- C., Ščav.; — 2) träge, Dict.
624. gizdàv, -áva, adj. hoffährtig, prunksüchtig, geckenhaft, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; luxuriös: gizdave tenčice, C.; gízdav, -áva, Valj. (Rad).
625. gizdȃvəc, -vca, m. der Hoffährtige, Cig., Jan., ogr.- Let., kajk.- Valj. (Rad).
626. gı̑zdəc, -zdəca, m. = gizdavec, Valj. (Rad).
627. gjȗkes, m. neki denar, kajk.- Valj. (Rad).
628. gladẹ́ti, -ím, vb. impf. hungern, Hunger leiden, Mur., ogr.- Valj. (Rad); — heftig verlangen: g. po čem, C.
629. glaváča, f. 1) die Großköpfige, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); — 2) großer Kopf ( zaničlj.), C.; — 3) = kapelj, Cig.; — 4) neka vinska trta, Ip.- C.
630. glavàn, -ána, m. 1) der Großkopf, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — 2) der Skis im Tarokspiel, Ravn.- Cig.
631. glavaríca, f. die Vorsteherin, Cig., Jan.; — die Oberin, Valj. (Rad).
632. glavı̑nje, n. coll. = glavice (glavičaric, bucik), Danj.- Valj. (Rad).
633. glȃvka, f. der breite Theil des Löffels, ogr.- Valj. (Rad).
634. glavobǫ́lja, f. der Kopfschmerz, Jan., kajk.- Valj. (Rad); die Hauptsucht (konjska bolezen), Cig.
635. 1. glèd, glę́da, m. = gledanje, Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad).
636. glę́dati, I. glę̑dam, imprt. glę̑daj, glę̑j, vb. impf. 1) schauen: z očmi gledamo; glej! schau! sieh da! glej, glej! ei, ei! glej ga, norca! da seht mir den Narren an! in glej, zgodilo se je, und sieh da, es geschah, Cig.; glej ljubezni! das heißt Liebe! Cig.; — die Augen offen halten: zajec gleda, kadar spi; — ansehen; g. koga, kaj; tudi z gen.: gleda svojih dveh hčeri, Npes.- Mik.; kaj gledaš trohe v oku (očesu) tvojega brata? Krelj; vesel je gleda, Levst. (Zb. sp.); poprek, po strani, od strani, pisano koga g., jemanden scheel ansehen, Cig.; osinasto, hudo, izpod čela koga g., zornig ansehen, Cig.; gledata se, kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; pisano, grdo se gledata, sie sind mit einander gespannt; če se bova lepo gledala, wenn wir uns vertragen werden, Jurč.; g. kam, den Blick irgendwohin gerichtet haben; v tla g, den Blick auf den Boden heften; — krivo g., schielen, Cig.; strmo g., starr blicken; prijazno g., ein freundliches Gesicht machen: grdo g., eine unfreundliche, finstere Miene machen; debelo g., große Augen machen; — gleda, kakor tele nova vrata (novih vrat), wie die Kuh das neue Thor, Cig.; gleda, kakor zaboden vol, kakor riba na suhem, gleda, da bi oči izkapale, er sperrt die Augen auf, sieht verdutzt darein, Cig.; g. kakor hudo vreme, finster blicken, Cig.; — v zrcalu se g., sich im Spiegel besehen; — g. za kom, jemandem nachschauen; vse je za njimi gledalo; — g. na koga (kaj), seine Blicke auf jemanden (etwas) richten; vse je nanj gledalo; — 2) hervorblicken, hervorragen; prst mu iz črevlja gleda; — potepuh iz njega gleda, man sieht ihm den Vagabunden an, Cig.; ves oče iz njega gleda, er sieht dem Vater ganz gleich, Cig.; — 3) Rücksicht nehmen; na ljudi g.; po ljudeh g., parteiisch sein, Cig.; na to se ne gleda, das kommt nicht in Betracht; na kaka dva goldinarja ne bom gledal, auf ein Paar Gulden soll es mir nicht ankommen; na svoj dobiček g., sein Interesse, seinen Vortheil im Auge haben; — Acht geben; na otroke g.; na obleko g., die Kleider schonen; nič ne gleda na se, er hält nichts auf sich, er vernachlässigt sich; na svojo službo g., seines Amtes walten, Cig.; g. svojega opravila, Dalm.; — zusehen, trachten; le glej, da boš o pravem času prišel; vedno gleda, kako bi koga oškodoval; naj občina gleda napraviti detinji vrt, Levst. (Nauk); g. po čem, nach etwas trachten, Cig.; g. po svojem dobičku, Ravn.; = g. si za kaj, C.; — sich mit etwas beschäftigen, abgeben: samo otroka, njivo gleda, C.; — II. gledím, ( imprt. glę́di) = gledam, Mur., Mik., vzhŠt., kajk.- Valj. (Rad); Se k robu primakne, V globino gledi, Zora; — odtod: gledę́, mit Rücksicht auf, hinsichtlich: glede na to, in Anbetracht dessen, ne glede na troške, ohne Rücksicht auf die Auslagen, Cig., Jan., nk.; — praep. c. gen. hinsichtlich, nk.; glede pašnikov, Jan. (Slovn.), Mik.; — gledę́če, -ega, die Pupille, Fr.- C.; (tudi: gledeče, gen. -ča, gledečje, gen. -čja, Ščav.- C., Mursko polje); — glę́dešče, vzhŠt.
637. glẹ̑n, m. 1) der Schleim, Cig. (T.), C., DZ.; der Geifer: g. cedi žival, geifert, Levst. (Nauk); der Fischschleim, ogr.- C.; der zähe Schleim am Krautwasser, C.; der an den Wänden des Spülschaffes haftende Satz, kajk.- Valj. (Rad); überhaupt ein zäher Satz von einer Flüssigkeit, C.; glen se dela po jeziku, die Zunge ist belegt, jvzhŠt.; — 2) der schwarze Fleck an den Pferdezähnen, die Kennung, Cig.; (glin, V.-Cig.); — 3) der Schlamm, Cig., Jan., C., Št.- Mik.; — mit Wasser vermischter Schlich (im Bergbau), V.-Cig.; der Letten, Guts.; — 4) der grüne Wasserschlamm, Polj.; — der Wasserfaden (conferva sp.), Renče- Erj. (Torb.); — 5) eine Viehkrankheit, Rib.- Mik.; Abzehrung und Durchfall beim Rinde und Kleinvieh, C., die Viehwassersucht, Mur., Cig., Met.; (glin) die Fäule, Strp.
638. glı̑b, m. der Koth, Valj. (Rad); der Wasserschlamm, Jan.; — hs.
639. glibánja, f. 1) der Herrenpilz (boletus edulis), Mur., Jan., Mik., Erj. (Rok.), Valj. (Rad); — 2) das Glättholz für die Wäsche (menda zaradi oblike glibanji podobne), vzhŠt.- C.; — prim. gribanja, 2. globanja.
640. 2. glìn, m. = glina, Dalm.; druzega ni Bela, kakor znotraj glin, zunaj pa bron, Ravn.- Valj. (Rad).
641. glı̑stnica, f. 1) die Lysimachie (lysimachia), C.; — = svečinje, neka trava po gozdih z modrim cvetjem (lek za gliste), C.; — tudi = vratič, Jan.; — 2) glistnice = glisti, C., Št.- Valj. (Rad), Dol.
642. glǫ̑b, m. die Kugel, ogr.- Valj. (Rad); der Ballon, Nov.; — prim. lat. globus.
643. globẹ̑la, f. = globel, V.-Cig., Zv., Kr.- Valj. (Rad).
644. globlína, f. = globina, C., ogr.- Valj. (Rad); (glublina, kajk.- Valj.); — morda nam. globelina.
645. globọ̑st, f. = globokost, ogr.- Valj. (Rad).
646. glodȃvs, m. der Nager ( zaničlj.), Valj. (Rad).
647. glǫ̑žje, n. coll. das Weißdorngestrüppe, Cig., Jan., M., C., ogr.- Valj. (Rad).
648. 1. glubánja, f. der Schädel, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — prim. lubanja.
649. glȗmpež, m. = glumpec, Valj. (Rad).
650. glȗta, f. 1) die Beule, eine beulenartige Geschwulst, Jan., C., Št.; kužna g., kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Baumknorren, Št.- C.; — psovka: ti gluta ti! C.; — tudi glúta, Valj. (Rad); — ( C. primerja nem. Klute = Kloß).
651. gnẹ́zditi, -im, vb. impf. nisten, Dict., Mur., Cig., Jan.; gnẹzdíti, ogr.- Valj. (Rad).
652. 1. gnjȇc, m., nam. gnjedec, kajk.- Valj. (Rad).
653. gnjȇd, m. ime volu, kajk.- Valj. (Rad).
654. gnję̑da, f. ime kravi, kajk.- Valj. (Rad).
655. gnjédəc, -dca, m. = gnjed, kajk.- Valj. (Rad).
656. gnọ̑j, gnojȃ, m. 1) der Mist, der Dünger; goveji, konjski g.; zmesni g., Jan., mešani g., Z., der Compostdünger; (= mešanec, Cig.); g. kidati, ausmisten; brez gnoja ni prosa, Npreg.- Valj. (Rad); — 2) der Eiter; g. se dela v rani, die Wunde eitert; g. v očeh, die Augenbutter, g. v ušesih, das Ohrenschmalz, SlGor.- C.
657. gnúsiti, -im, vb. impf. 1) ekelhaft machen, verunreinigen, besudeln, Mur., Cig., Jan.; g. roke s krvjo, Ravn.; — 2) verabscheuen, g. kaj, C.; g. koga z besedami, C.; — 3) g. se, Ekel empfinden: gnusim se tega človeka, Meg., Mik.; — gnusi se mi kaj, es ekelt mich etwas an; greh se mi gnusi, Kast.; — gnusi se mi česa: hudega se mu gnusi, Ravn.- Mik.; gnusi se mi nad čim, Cig.; gnusi se mu nad lažmi, Dalm.; nad sedmerimi rečmi se Gospodu posebno gnusi, Ravn.- Valj. (Rad).
658. gobánja, f. = goban, Cig., Mik., Kr.- Valj. (Rad).
659. gǫ̑bar, -rja, m. der Schwammsammler, der Schwammverkäufer, Mur., Cig., Jan., Kr.- Valj. (Rad); (gobár, Mur., Danj.- Valj. [Rad]).
660. gobavǫ̑ča, f. der Aussatz, kajk.- Valj. (Rad).
661. godíšče, n. 1) das Jahr, Habd.- Mik.; na konec godišča, kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Jahrestag, Cig., Jan., Met.; o godiščih, Z.; das Fest ( z. B. Weihnachten, Ostern), Dol., Lašče- Levst. (Rok.); — 3) der Ort, wo Flachs oder Hanf geröstet wird, Cig., Jan.
662. godovnjáča, f. diejenige, deren Namensfest gefeiert wird, kajk.- Valj. (Rad).
663. godovnják, m. derjenige, dessen Namensfest gefeiert wird, kajk.- Valj. (Rad).
664. godovnọ̀, gen. -nà, n. das Fest: nove maše veselo godovno, Slom.; — das Namensfest, C., jvzhŠt., kajk.- Valj. (Rad); za g. komu kaj dati, C.; — das Namenstagsgeschenk, Mur.; godǫ́vno obhajati, BlKr.; — (tudi: das Geburtsfest, C.); — pomni: ob godovnem, C.; — prim. godoven.
665. godrnjáti, -ȃm, vb. impf. brummen, murren; medvedi so godrnjali, Pohl. (Km.); sam sebi nekaj godrnja, er brummt etwas in den Bart, Cig.; Mrliča djati v grob vele, In bilje godrnjajo, Preš.; črez Boga g., wider Gott murren, Škrb.- Valj. (Rad); g. na koga, DSv.; g. nad kom, jemanden anmurren, Cig.
666. gołčȃj, m. der Schluck, Hip.- C., Valj. (Rad).
667. golẹ̑n, f. der Unterschenkel, Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Krn- Erj. (Torb.); razkrij golen, Dalm.; — naj se jim sterejo njihove goleni (Beine), ogr.- Valj. (Rad).
668. 2. golę́nka, f. neka vrsta breskev, kajk.- Valj. (Rad).
669. golibáš, m. der Besitzer, Bewohner einer goliba, der Schenkwirt, Danj.- C., Valj. (Rad).
670. 1. golíca, f. 1) das Mädchen, Kast.- C.; — 2) eine kahle Erdfläche, Cig., Jan., C.; golica je gola strmina, kjer so gozd posekali, Notr.- SlN.; — 3) das Blankett, Levst. (Nauk), DZ.; — 4) ein laub- und astloser Stecken oder junger Baum, Z., C.; — 5) der Typhus ("bolezen, izza katere se človek ogoli, rekše: izgubi lase"), Nem. Rovt- Erj. (Torb.); — 6) der grannenlose Weizen (triticum hibernum); — 7) neka breskva, kajk.- Valj. (Rad).
671. goljufíca, f. die Betrügerin, Mur., Cig., Valj. (Rad); goljufi in goljufice, Jsvkr.
672. goljufı̑vəc, -vca, m. der Betrüger, Cig., C., Valj. (Rad).
673. goljufı̑vka, f. die Betrügerin, Cig., Jan., Kr.- Valj. (Rad).
674. golǫ́bče, -eta, n. junge Taube, Mur., Valj. (Rad).
675. golǫ̑bəc, -bca, m. 1) das Täubchen; — 2) der Adamsapfel, Rez.- C.; — 3) der Zwikel (an Hemden), Cig., Jan.; — 4) neko jabolko: der Täubling, C.; — 5) neka igra dečaška, Valj. (Rad).
676. golobnják, m. = golobinjak 1); golǫ̑bnjak, ogr.- Valj. (Rad).
677. gombár, -rja, m. der Knopfmacher, ogr.- Valj. (Rad).
678. gọ̑mblek, m. die Birkenblüte, ogr.- Valj. (Rad).
679. gomíla, f. der Erdhügel, der Erdhaufen, Cig., Jan., C., ogr.- Valj. (Rad); — der Grabhügel, Cig., Jan., nk.; — der Haufen, bes. der Misthaufen, C., Kr.; — die Flussinsel, lange Sandbank, V.-Cig., M.; — neka jed iz jajc, sira in masla, ("gomilja"?) C.; — prim. stsl. mogyla.
680. gòn, * góna, m. 1) das Treiben: die Jagd, Cig.; die Verfolgung, Valj. (Rad); — 2) die Ackerlängenstrecke, vzhŠt.- C.; — 3) pl. goni, der Viehweg, Št.- C.; prim. gonje; — 4) = nagon, der Trieb: čuden gon jih žene v kraje zaželene, Erj. (Izb. sp.).
681. gonár, -rja, m. der Treibhund, ogr.- Valj. (Rad).
682. gonı̑vəc, -vca, m. 1) der Treiber, der Verfolger, Cig., Valj. (Rad); — 2) der Förderer ( mont.), SlN.; — 3) das Treibrad, Cig. (T.).
683. gonobı̑vəc, -vca, m. der Verderber, der Vernichter, Valj. (Rad).
684. gonǫ̑tka, f. das Räthsel, Habd.- Mik., Valj. (Rad).
685. gorčína, f. die Bitterkeit, Valj. (Rad).
686. gorę́čost, f. = gorečnost: vest zaspi, g. ugasne, Škrb.- Valj. (Rad); g. za domovino, Vrtov.
687. gorẹ̑nje, n. das Brennen; gorénje, Valj. (Rad).
688. goričánəc, -nca, m. der Weingärtner, der Winzer, C.; der Arbeiter im Weinberge, ogr.- Valj. (Rad).
689. gornják, m. 1) der Oberländer, der Bergbewohner, C.; — 2) der von den Gebirgen her wehende Wind, der Bergwind, Cig.; der Nordwind, C.; der Westwind, Jarn.; gọ̑rnjak: sivi sever, mrzli zdolec, suhi gornjak, Saleška dol.- Kres (IV. 404.); — 3) kdor je gornico ali gornino plačeval (pred 1848. l.), Valj. (Rad); — 4) gọ̑rnjak, gornji del kake reči, Valj. (Rad); — der Oberschlusssatz (propositio praemissa maior), Cig. (T.).
690. gosìč, -íča, m. das Gänschen, Valj. (Rad); (gọ̑sič, Dict.).
691. gọ̑ska, f. dem. gos, Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad); — = gos, Mur., Dol.- Cig., jvzhŠt.
692. goslár, -rja, m. 1) der Geiger, der Violinspieler; gǫ́slar, ogr.- Valj. (Rad); — 2) der Geigenmacher, Mur., Cig., Jan.; — 3) der kleine Steißfuß (colymbus minor), Cig.; der schwarzhalsige Seetaucher (eudytes glacialis), Frey. (F.); — 4) die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Z., Nov.
693. gospá, -ę́, f. die Frau, als Titel einer weiblichen verheirateten Standesperson; milostiva (milostljiva) gospa! gnädige Frau! gospa mati; imenitna gospa; — die Dame: gospodje in gospe, Herren und Damen, nk.; — die Herrin; gospa vsega sveta, ogr.- Valj. (Rad).
694. gospáča, f. die Frau ( zaničlj.), kajk.- Valj. (Rad); kuštrave gospače, SlN.
695. góspica, f. 1) das Fräulein, nk. (po hs.); gospíca, Valj. (Rad); — 2) der Silberstrich oder der Kaisermantel (argynnis Paphia), Cig., C., Erj. (Ž.); — 3) die Wasserjungfer (calopteryx sp.), Notr.- Erj. (Torb.).
696. gospodìč, -íča, m. das Herrchen, junger Herr, Cig., Jan., Valj. (Rad); der Edelknabe, der Junker, Rez.- C.
697. gospodı̑n, m. = gospod, gospodar, Habd.- Mik., Danj.- Valj. (Rad), Rez.- Baud.
698. gospǫ̑stvọ, n. 1) die Gebieterschaft, die Herrschaft, Cig., Jan., nk.; — der Bereich der Herrschaft: po vsem njegovem gospostvu, Dalm.; — 2) der Herrenstand, Jan.; Vsi stani na svetu Potrebni so nam, Posebno pa kmetstvo, gospostvo z maštvam ( nam. -om), Npes.-K.; — 3) Vaše g.! Eure Herrlichkeit! Cig.; — tudi gospostvò, Valj. (Rad).
699. 2. gostína, f. 1) = gošča, das Dickicht, Cig., Fr.- C.; — 2) die Dichte, Valj. (Rad).
700. gostı̑tva, f. = gostitev, Valj. (Rad).

   101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani