Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov="Valj. (Rad)" (501-600)

  1. drágica, f. = ljubica, kajk.- Valj. (Rad); d. moja = draga moja, nk.
  2. dragǫ̑ča, f. = draginja, Mur., C., Mik., Krn- Erj. (Torb.), ogr.- Valj. (Rad).
  3. dragǫ́ncəlj, -clja, m. der Dragunbeifuß (artemisia dracunculus), Cig., Valj. (Rad), Medv. (Rok.); — prim. lat. in nem. ime.
  4. dramı̑vəc, -vca, m. der Aufmunterer, Valj. (Rad).
  5. drȃt, m. der Metalldraht, Cig., Jan., Kr.- Valj. (Rad); — prim. drot, žica.
  6. dràv, dráva, m. = draf, Mur., Mik., vzhŠt.; rana, kadar se koža odere ali oguli ter oteče, Valj. (Rad).
  7. 1. dražı̑vəc, -vca, m. der Necker, der Hetzer, Cig., Jan., Valj. (Rad).
  8. dregòt, -óta, m., pogl. drgot, Mik., Valj. (Rad).
  9. drẹ̑m, m. 1) der Schlummer, Habd.- Mik., Mur., Jan., Cig. (T.); — 2) die Schläfrigkeit, kajk.- Valj. (Rad); — 3) der Schlaftrunk, kajk.- Valj. (Rad); — tudi: drẹ́m, Valj. (Rad).
  10. drẹmálọ, n. der Schlafhans, Cig., Valj. (Rad).
  11. drẹmljȃnje, n. = dremanje, Schönl.- Valj. (Rad).
  12. drẹmljàv, -áva, adj. = dremav, Valj. (Rad).
  13. drẹmljȃvəc, -vca, m. der Schläfrige, Dict., Valj. (Rad).
  14. drẹ́mnost, f. die Schläfrigkeit, die Schlafsucht, ogr.- M.; Bog jim je dal duha dremnosti, ogr.- Valj. (Rad).
  15. drẹmȗckati, -am, vb. impf. dem. dremati, Valj. (Rad).
  16. drẹnováča, f. ein Stock aus Kornelholz, Cig., Valj. (Rad).
  17. dresę́łnost, f. die Traurigkeit, ogr.- Valj. (Rad).
  18. drẹvaríca, f. = drvarica, die Holzhauerin, Valj. (Rad).
  19. drẹvárnica, f. 1) = drvarnica, Valj. (Rad); — 2) = drevača, SlN.
  20. drẹ̑vce, n. 1) = drevesce, das Bäumchen; — 2) die mit Leimruthen versehene Klettenstange der Vogelsteller, V.-Cig.; — 3) der Mastbaum, V.-Cig.; — 4) božje d., die Stecheiche (ilex aquifolium), Cig., Tuš. (B.); — blaženo d., der Sevenbaum (juniperus sabina), Erj. (Rok.); = blagoslovljeno d., Medv. (Rok.); — 5) ( anat.) životno d., der Lebensbaum, Erj. (Som.); — tudi: drẹvcè, Valj. (Rad).
  21. dŕka, f. der Lauf, kajk.- Valj. (Rad).
  22. dȓkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) gleiten, glitschen, Cig., C.; d. se, auf dem Eise schleifen, Jan., Poljane- Štrek. (LjZv.), Št.; — 2) rennen, herumrennen, Mur., BlKr.- M., SlGor.- C., ogr.- Valj. (Rad), Dol.; Letos sem s fanti drkala, Npes.-K.; — za svetskim blagom d., C.; im Trab laufen, Štrek.; — 3) d. les, Holz auf einer Riese hinabgleiten lassen, Podgorjane- Štrek. (LjZv.).
  23. drmožjè, n. smeti na cesti, ogr.- C.; zrak v vrteči gib pride in s seboj nese prah, listje, smeti, drmožje, ogr.- Valj. (Rad); das Anschwemmicht, C.
  24. drobíš, m. 1) = drobiž, drobir, ogr.- Valj. (Rad); — Eingesprengtes ( min.), Cig. (T.); — 2) neka trava, Danj.- Mik.
  25. drǫ̑bljaj, m. das Bröckchen, der Bissen, Cig., Jan., M., Valj. (Rad).
  26. drǫ̑bljəc, (-bəljc), -bəljca, m. dem. drobelj, Valj. (Rad).
  27. drǫ̑bnəc, -bnəca, (-bənca), m. ein Baum, der kleine Früchte trägt, Valj. (Rad).
  28. drobnína, f. kleine Dinge, die Kurzware, V.-Cig., Zora; — das Kleinerz, das Grubenklein, Cig. (T.); — = drobnica, das Kleinvieh, Mur., Valj. (Rad), Notr.
  29. drobtı̑nje, n. coll. Brosamen, C., Vest., ogr.- Valj. (Rad).
  30. drǫ̑g, m. die Stange, Mur., Cig. (T.); na drogu, ogr.- Valj. (Rad); pos. die Ruderstange, die Schiffstange; (ribičev sin) vzame vesla in drog, Jurč.; — der Spieß, C.; brez meča in droga, Dalm.; — merilni d., die Messstange, DZ.; (telovadni) d., das Reck, Cig. (T.), Telov.; majalni d., das Schwebereck, Telov.; sesalni d. pri strelovodu, die Auffangstange, Sen. (Fiz.); — der Leiterbaum: lestvica ima dva droga, ogr.- Valj. (Rad).
  31. droždžę́nka, f. = droženka, kajk.- Valj. (Rad).
  32. drǫ̑žəc, -žca, m. dem. drog, Valj. (Rad).
  33. dróžja, f. 1) der Pressgermlaib, Valj. (Rad); — 2) drožję̑, gen. -žı̑j, -žjá, f. pl. die Hefen; izpiti drožje, Trub.; na drožjah ležati, Dalm.; vino, v katerem ne drožij, ("drožji"), Dalm.
  34. drožjíca, f. = 1. drožica, Cig.; iz drožij ("drožji") vzeti, Dict., Valj. (Rad).
  35. drtjè, n. 1) das Reißen, C.; — das Schinden, Cig.; — das Quälen, Valj. (Rad); — 2) das Grimmen, die Kolik, Meg., Dict.; drtje imeti, Dalm.
  36. drúgəc, -gca, m. der Zweite, C.; der Zweitgeborne, Mur.; der zweite Schwarm desselben Bienenstockes, M., Gol., Valj. (Rad); — ti si moj drugec, du bist mein zweites Ich, Cig.
  37. drumbljáti, -ȃm, vb. impf. schnurren: mačka drumlja, ogr.- Valj. (Rad); — prim. dromljati.
  38. drȗštvọ, n. 1) (po hs.) die Gesellschaft, der Verein, Cig., Jan., nk.; politično d., trgovsko d., pravniško d., nk.; — 2) = druščina, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad).
  39. drȗžba, f. 1) = druščina, die Gesellschaft; vesela d., lustige Gesellschaft; — verska d., eine Glaubensgesellschaft, nk.; — die Gemeinschaft, Mur., Cig., Jan.; d. zakonska, d. svetnikov, Cig.; — 2) = društvo 1), die Gesellschaft, der Verein, Cig., Jan.; kmetijska družba, die Ackerbaugesellschaft; delničarska d., die Actiengesellschaft, DZ.; bankovna d., die Bankgesellschaft, DZ.; — tudi: družbà, Kr.- Valj. (Rad).
  40. drȗžej, m. 1) der Genosse, der Gefährte, C., Z.; Pridite angelci, Vi nebeški družeji, Slom.; — 2) der Ehegemahl, Mur., Valj. (Rad).
  41. drvenják, m. die Holzlege, Valj. (Rad).
  42. drvnjáča, f. die Holzaxt, C., Mik., Valj. (Rad), vzhŠt.
  43. dŕvọ, n. das Holzscheit, der Prügel, vzhŠt.- C.; nav. pl. dŕva, das Brennholz; drva sekati, Holz hacken; v drva iti, um Holz in den Wald gehen, Vrt.; tudi: drvȃ, Gor.- Valj. (Rad); — (drvọ̑ nam. drẹvọ̑, Kras i. dr.).
  44. drvotòn, -tǫ́na, m. der Platz, wo Holz gespalten wird, die Holzlege, C., Valj. (Rad); (drvóton), Mur.; (drvotan), ogr.- Raič ( Nkol.).
  45. dr̀ž, dŕža, m. = držalo 3): perni (= peresni) drž, der Federhalter, ogr.- Valj. (Rad).
  46. držȃljka, f. = držalo, Mur., Cig.; držalka, Valj. (Rad).
  47. držȃnje, n. 1) das Halten; napačno d. života, peresa (pri pisanju), ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Räumigkeit, die Capacität (eines Gefäßes), Cig. (T.); do polnega držanja napolnjen, DZ.; — 3) = dežela, država, ogr.- C.; šel je v daleko držanje, Cig.; — 4) die Haltung, die Geberden, Cig., C.; die Aufführung, das Benehmen, ogr.- C.
  48. držáti, * -ím, vb. impf. 1) halten; klobuk v rokah d.; d. otroka v naročju; koga za roko d., jemand an der Hand halten; za drevo d., Pflughalter sein, Cig.; konja za brzdo, moža za besedo držijo, das Pferd nimmt man beim Zaum, den Mann beim Wort, Z.; d. kaj kvišku, proč, k očem, pod nos, etwas in die Höhe, weg, vor das Gesicht, vor die Nase halten; ne d. križem rok, nicht müßig sein; svečo d. umirajočemu, dem Sterbenden das Licht halten; d. komu roko, jemandem die Stange halten, Cig.; v dobrem stanu d. kaj, in gutem Zustande erhalten, nk.; vino v pivnicah d., ogr.- Valj. (Rad); živino pregorko d.; v časti d. in spoštovati koga, Jap.; — abhalten: skupščino d., Valj. ( Glas.); svet, sodbo d., Lašče- Levst. (Rok.); tožbo d., über eine Klage verhandeln, Svet. (Rok.); — führen: dnevnik, zemljiščne knjige d., DZ.; — 2) fest halten (durch Kraftanstrengung, Zwang u. dgl.); držite ga! haltet ihn fest! bolje "drži ga" ko "lovi ga", = besser ein Sperling in der Hand, als eine Taube auf dem Dache; sapo držati, den Athem an sich halten; jeza me v srcu drži, Zorn erfüllt mein Herz, C.; bolezen ga drži v postelji, die Krankheit fesselt ihn ans Bett, Cig.; krč me drži, ich habe den Krampf, Z.; drži me v rami, es zieht mich im Arm, Cig.; — V mladosti vender trdnejše so mrežé, Ki v njih drži nas upa moč golj'fiva, Preš.; v zaporu koga d., im Arrest anhalten, LjZv.; trdo, ostro, na tesnem koga d., jemanden strenge, kurz, in guter Zucht halten; v trdem d., streng halten, Šol.; jezik za zobmi d., die Zunge im Zaume (das Maul) halten; držan, verpflichtet, C.; — parteiisch, interessiert, C.; — 3) aufrecht halten; pijan je, da ga noge ne držé; drži me tvoja desnica, Ravn.; d. red po občini, die Gemeindepolizei handhaben, Levst. (Nauk); d. zapovedi, die Gebote halten (tudi stsl.); d. besedo, das Wort halten (tudi rus.); oni ne drže pravde (= pravice), Dalm.; — 4) halten (= nicht lassen); mora vodo d., es muss wasserdicht sein; papir črnila ne drži, das Papier schlägt durch, fließt, Cig.; d. barvo, die Farbe behalten, Cig.; d. glas, den Ton halten, aushalten, Cig., Šol.; led, sren drži, das Eis, die Schneedecke hält, Cig.; maček ne drži, der Anker ist los, Cig.; posoda ne drži, = pušča; sod drži kakor jajce, Z.; zdaj bo držalo, jetzt wird es halten (= zdaj je dosti trdno pribito, privezano itd.); vzroki niso držali, die Begründung war nicht stichhältig, Cig.; — mraz, jug drži, die Kälte, der Südwind hält an, Cig.; to vreme bo držalo ves mesec, Tolm.- Štrek. (Let.); — halten, fassen; sod drži deset veder; — 5) die Richtung haben, führen: kam drži pot, cesta, steza? dveri drže na vrt, Cig.; d. v kako mer, streichen (vom Erzgange), Cig. (T.); ruda drži naprej, das Erz setzt an, Cig.; laufen (o črtah), Cig. (T.); — sich erstrecken: moja njiva drži do —, Svet. (Rok.); — 6) d. se za kaj, sich an etwas anhalten; d. se za vejo; — d. se česa (koga), an etwas (jemandem) haften, kleben, hangen: smola se drži obleke; — še se ga drži moč, er ist noch bei Kräften, Cig.; ta napaka se ga bo držala, dokler bo živ, dieser Fehler wird ihm sein Lebenlang anhaften, Cig.; berača se palica drži, der Bettler legt den Bettelstab nicht ab, Z.; cerkvenega imenja se dolžnosti drže, Verpflichtungen haften auf dem kirchlichen Vermögen, DZ.; — d. se koga, sich an jemanden anhängen: drži se ga kakor smola, kakor klop; d. se česa kakor pijanec plota, = an einer Sache fest hangen, Cig.; — an etwas festhalten; d. se starih navad, starega kopita; bei etwas bleiben, verharren: vina, dela d. se; — sich an etwas halten, sich nach etwas richten; d. se steze, Bahn halten, Cig.; d. se sledu, der Spur nachgehen; d. se ukazov, die Verordnungen befolgen; človeku gre, da se postav drži, katere mu piše Bog, Ravn.; d. se resnice, der Wahrheit treu bleiben; d. se svojih besedi, Levst. (Zb. sp.); držeč se ukaza, kraft der Verordnung, Cig.; — sich behaupten, standhalten: trdnjava se drži; — sich halten: to sadje se dolgo drži; držeč, haltbar, Cig., Jan.; res je bolj rezno (vino), pa bo tudi bolj držeče, Levst. (Zb. sp.); — 7) d. se, eine Haltung beobachten: d. se po koncu, sich aufrecht halten; — eine Miene machen; kislo se d., ein saures Gesicht machen; na smeh, na jok se d., eine weinerliche, lächelnde Miene machen; drži se, kakor da ne bi znal pet šteti; — sich benehmen, sich verhalten; junaško, moško se d., sich heldenmüthig, männlich benehmen; krotko in pohlevno se d., Kast.
  49. držȃva, f. 1) der Bestand: državo imeti, Cig.; ta reč nima države, Cig., Svet. (Rok.), Kr.- Valj. (Rad); ta človek nima države, ist nicht charakterfest, Kr.- Valj. (Rad); — 2) der Machtbereich (dicio), Mik.; — (po drugih slov. jezikih) der Staat, das Reich, Mur., Cig., Jan., nk.; zavezna d., der Bundesstaat, Cig., nk.; — 3) = posestvo, der Grundbesitz, C., Z.
  50. držę̑la, f. = dežela, ogr.- Valj. (Rad).
  51. dúhati, dȗham, vb. impf. 1) riechen, einen Geruch empfinden; imajo nos in ne duhajo, Trav.- Valj. (Rad); wittern, Cig., Jan.; — beriechen, Cig.; — 2) hauchen, Mur.
  52. dúkəlj, -klja, m. hoher, oben verengter Topf (Milchtopf), Mur., vzhŠt., ogr.- C., Raič ( Let.); großer Trinkbecher, ein Humpen, vzhŠt.- C.; — "kar nima pravilne oblike, bodi si posoda, bodi si človek", Valj. (Rad).
  53. dȗkla, f. neka posoda za mleko, Št.- Valj. (Rad); — prim. dukelj.
  54. dȗlda, f. ime kravi, kajk.- Valj. (Rad).
  55. 1. dȗnkati, -am, vb. impf. 1) stoßen, puffen, schlagen, vzhŠt.- C.; z nogami d., ogr.- Valj. (Rad); — 2) krachen, Jan.; topovi dunkajo, Z.
  56. dúpa, f. 1) die Erdhöhle, C., Z.; — 2) neka psovka ženski, kajk.- Valj. (Rad).
  57. duplę́r, m. = duplir, ogr.- Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  58. duríti, -ím, vb. impf. 1) verhasst, ekelhaft machen: d. koga komu, Hal.- C.; — d. se, ekeln, ekelhaft sein: jed se mu duri, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad); — 2) verabscheuen, verachten, C.; Koga (= kogar) sem najbolj durila, Toga (= tega) sem si dnes dobila, Npes.-Vraz.
  59. dȗšəc, -šca, m. 1) der üble Geruch, der Nebengeruch, Cig., M.; sod ima dušec, Z.; — der Beigeschmack, Cig.; — 2) der Stickstoff, Jan., Cig. (T.); — 3) der Herzliebste, Valj. (Rad).
  60. dȗška, f. 1) der Athem, C., Mik.; nemam duške ( n. pr. po hitrem teku), človek smrdljive duške, vzhŠt.- C.; — der Zug: na eno duško izpiti, in einem Athem austrinken, vzhŠt.- C.; — 2) das Luftloch, Mur., Cig., C.; — 3) pl. duške, die Geburtswehen, C., Mik., Valj. (Rad); — 4) duška, neka hruška, Ip.- Erj. (Torb.).
  61. dušník, m. 1) die Luftröhre, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); — 2) das Luftloch, Guts., Kr.- Valj. (Rad); die Rauchröhre in Zimmern, C., Polj.
  62. dúti, dújem, vb. impf. 1) wehen, blasen, Valj. (Rad); veter duje, Z.; — auf dem Horn blasen, Mur.; — 2) d. se, anschwellen, aufgehen ( n. pr. o testu, mehurju), SlGor.- C., Z.
  63. dvȃjset, num. zwanzig; eden, ena, eno in d., einundzwanzig, dva, dve in d., tri in d., pet in d., Levst. (Sl. Spr.); dvajseti, ogr.- Valj. (Rad).
  64. dvojénje, n. 1) die Verdoppelung, Cig.; — 2) das Zweifeln, Meg., Guts., Dalm., kajk.- Valj. (Rad), nk.; brez dvojenja, ohne Zweifel, Guts. (Res.).
  65. dvojíti, -ím, vb. impf. 1) verdoppeln, Cig., Jan., C.; — vse, kar parklje dvoji, "alles, was gespaltene Klauen hat", Dalm.; — 2) zweifeln, Habd., Guts., Jarn., Jan., kajk.- Valj. (Rad), nk.; d. o čem, nk.; dvojimo, ali ne zdvojimo, ogr.- Mik.; d. na ( nam. o) Kristusovem vstajenju, Krelj; d. v čem, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad); = d. se (po stsl.), Cig. (T.); ni se dvojiti, es ist nicht zu bezweifeln, Levst. ( LjZv.).
  66. dvǫ̑jna, f. der Zweifel, C.; brez vsake dvojne, kajk.- Valj. (Rad).
  67. dvǫ̑jnik, m. 1) = dvojček, ogr.- M.; dvojník, kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Doppelfaden, Cig., Jan., C., M., Met.; — 3) das Duplicat, Cig., C., DZ.; — 4) = dvojina, der Dual, Cig.
  68. dvójnja, f. = dvojba, kajk.- Valj. (Rad).
  69. dvójnost, f. 1) die Zweifältigkeit, die Zweiheit, die Dualität; — 2) die Zweifelhaftigkeit, der Zweifel, C., Valj. (Rad); d. o čem, Zora.
  70. dvǫ̑rba, f. die Pflege, die Bedienung, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  71. dvǫ̑rnik, m. 1) der Höfling, der Hofdienstmann, Cig.; kralj in njegovi dvorniki, vse svoje dvornike je povabil, Ravn.; — 2) der Hofmeister, der Haushälter, Meg., Dict., Dalm.; kraljevski d., Krelj; kraljev d., Ravn.; — der Oberknecht: kadar veliko hlapcev imajo, ednega izmej njih izvole in postave za dvornika ali "šafarja", Krelj; — 3) der Bediener, ogr.- C., — tudi: dvorník, Dict., pos. v poslednjem pomenu, Valj. (Rad).
  72. džȗndž, m. die Perle, ogr.- Valj. (Rad).
  73. edı̑nstvọ, n. 1) die Einzigkeit, Jan.; die Einheit, Cig., Valj. (Rad); e. duha, C.; — die Einzahl, der Singular ( gramm.), Jan., Levst. (Sl. Spr.); — 2) die Einheitlichkeit, die Zusammengehörigkeit, Cig. (T.); — 3) die Union: stvarno e., die Realunion, Jes.; osebno e., die Personalunion, Jan., Cig. (T.), Jes.; colno e., der Zollverband, DZ.; — 4) = edinost, die Einigkeit, Cig., Nov.
  74. ȇgriš, m. = agres, ogr.- Valj. (Rad).
  75. facalẹ́g, m. = facanetelj, ogr.- Valj. (Rad).
  76. fȃčuk, m. uneheliches Kind, ogr.- C., M., kajk.- Valj. (Rad); tudi: fačúk, kajk.- Valj. (Rad); — prim. madž. fattyú, Mik. (Et.).
  77. fȃflja, f. = perotnica, Valj. (Rad); čebele sicer nimajo nobenega druzega glasu, kakor tistega s svojimi fafljami, Gol.
  78. falȃtček, -čka, m. dem. falatec; das Stückchen, (-laček), Mur., Vest., ogr.- Valj. (Rad).
  79. falȃtəc, -tca, m. dem. falat, ogr.- Valj. (Rad).
  80. fȃnta, f. die Rache, kajk.- Valj. (Rad); — prim. fantiti se.
  81. fȃntej, m. der Bursche, Valj. (Rad).
  82. fantı̑n, m. der Bursche, der Knabe, Cig., Jan., Kr.- Valj. (Rad); še mlad fantin je prišel sem, Erj. (Izb. sp.).
  83. fȃntnik, m. der Rächer, kajk.- Valj. (Rad).
  84. fármešter, -tra, m. = župnik, Cig., Jan., Št.- Valj. (Rad).
  85. féla, -ę̑, f. die Art, die Gattung, Mur., ogr.- Valj. (Rad), Volk.; — prim. madž. fél, die Hälfte, sokféle, vielerlei, Mik. (Et.).
  86. fı̑nka, f. 1) der Hühnersteiß, Blc.-C., Z.; — die äußeren Geschlechtstheile der Sau, der Hündin, BlKr.; — die weibliche Scham, Kr.- Valj. (Rad); — 2) = prasiček, svinjka (pri igri, prim. finčkati), vzhŠt.- Vest.
  87. fižǫ̑łəc, -łca, m. dem. fižol, Valj. (Rad).
  88. fižǫ́łka, f. neka drobna vrsta fižola, Kr.- Valj. (Rad).
  89. fláka, f. 1) der Fetzen, vzhŠt.- C.; Wäsche: flake na pranje prejete, kajk.- Valj. (Rad); peča, ogr.- C.; — 2) die Schlampe, vzhŠt.- C.; — prim. kor.-nem. flanke, ein in der Luft wehendes Stück Tuch, Leinwand.
  90. flȗndra, f. 1) der Fetzen, Kor.- C.; — 2) die Schlampe, BlKr., kajk.- Valj. (Rad).
  91. fǫ̑r, m. = por (Lauch), Dalm.- Valj. (Rad).
  92. foringáš, m. der Fuhrmann, ogr.- Valj. (Rad).
  93. fotı̑v, m. der Bastard, ogr.- Valj. (Rad); — prim. madž. fattyú, Mik. (Et.).
  94. frfetati, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = frfotati, M., Valj. (Rad).
  95. frfráti, -ȃm, vb. impf. 1) flattern, Cig., C.; — po plesih frfrati, C.; — 2) fuchteln: z lučjo f., jvzhŠt.; hudlerisch arbeiten, Z.; übereilig etwas thun, jvzhŠt.; — 3) sprudeln, Fr.- C.; brodeln, Mur.; — plappern, SlGor.- C., Valj. (Rad); prim. brbrati; — 4) auf einer Pfeife aus Birkenrinde gewisse schwirrende Töne hervorbringen, Mur., Fr.- C.; prim. frfravka 2).
  96. frfúlja, f. 1) der Uebereilige, Blc.-C.; — 2) die Plaudertasche, Kr.- Valj. (Rad).
  97. frı̑gəlj, -glja, m. neka riba, Valj. (Rad); die Ellritze (leuciscus phoxinus), Frey. (F.).
  98. frìl, fríla, m. neka ribica, Valj. (Rad); das Bambelein, Cig.; die Raapfe (leuciscus aspius), Frey. (F.).
  99. frlíka, f., C., ogr.- Valj. (Rad), pogl. prilika (Gleichnis).
  100. frǫ̑š, m. der über den Boden hinaus ragende Theil der Dauben, die Zarge eines Fasses, der "Frosch", SlGor., Fr.- C., jvzhŠt., ogr.- Valj. (Rad); — iz nem.; pogl. utor, otor.

   1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA