Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov="Valj. (Rad)" (4.554-4.653)

  1. 2. zríniti se, -rı̑nem se, vb. pf. sich emporschieben, sich emporarbeiten, C.; gori se z., kajk.- Valj. (Rad); — ( nam. vzr-).
  2. zŕklọ, n. 1) der Augapfel, Erj. (Som.); zrklo mi je obrnilo, Svet. (Rok.); — 2) die Pupille, Meg., Alas., Hip. (Orb.); varovati koga kakor zrklo v očesu, Dalm., Jap. (Sv. p.), Jsvkr.; naj ne počiva zrklo tvojega očesa, Škrinj.; mrenica se mu dela na zrklu, Gor.; — zrklọ̀, Valj. (Rad).
  3. zrokovȃnje, n. das Verursachen, das Bewirken, kajk.- Valj. (Rad); — ( nam. vzr-).
  4. zrokováti, -ȗjem, vb. impf. verursachen, bewirken, kajk.- Valj. (Rad).
  5. zrušávati, -am, vb. impf. ad zrušiti, ogr.- Valj. (Rad).
  6. zvȃnje, n. 1) das Rufen, Mur., Cig.; die Berufung, (zvanjè) ogr.- Valj. (Rad); — das Nennen, Cig.; — 2) der Beruf, Jan., Cig. (T.), DZ.; ( hs.).
  7. zvȃra, f. 1) eig. gekochte Milch, C.; übhpt. die Milch, Mur., C., Pjk. (Črt.), vzhŠt.- Valj. (Rad); — 2) geronnene Milch, Bolc- Erj. (Torb.); — = zmleziva, Tržič ( Gor.); — das Käsewasser, Rez.- C.; ostanki po kisli skuti, Tolm.
  8. zváti, zóvem, vb. impf. 1) rufen, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., ogr., kajk.- Valj. (Rad); locken, Cig.; piščeta, pure z., jvzhŠt.; dekla svinje zove, Guts.; — laden, einladen: z. na kaj, Dol.- Cig., ogr.- Valj. (Rad), nk.; berufen, Cig.; z. koga od opravil, Cig.; fordern, citieren, Cig.; pred sodnika z. koga, Cig.; na boj z., zum Kampf auffordern, Cig.; — 2) nennen, z. se, heißen, Mur., Cig., Jan., kajk., ogr.- Valj. (Rad), nk.; še zdaj je veliko hudobnih med ljudmi, da se kristjani zovejo, Ravn.; zval se je Podlipec, LjZv.
  9. zveličénje, n. = zveličanje, C., kajk.- Valj. (Rad); — ( nam. vzv-).
  10. zverjè, n. coll. wilde Thiere, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  11. zvẹ̑st, -ı̑, f. 1) das Gewissen, C., Mik.; — das Bewusstsein: v zvesti = v svesti, Vod. (Nov.); ( prim. svest); — 2) die Treue, Dalm., Krelj, Ravn.; — sod je za zvest (fest, stark) napravljen, vzhŠt.; — 3) die Kunde: na zvest dati, kund geben, ogr.- Valj. (Rad).
  12. zvijáčina, f. = zvijača, Mur., Cig., Jan., C., Ravn.- Valj. (Rad), Svet. (Rok.).
  13. zvı̑šenost, f. die Erhöhung, die Erhabenheit ( fig.), ogr.- Valj. (Rad); — ( nam. vzv-).
  14. 1. zvọ̑d, m. 1) der Hebel, Cig., C., M.; — ein Instrument, um einen Zahn auszuheben, C., M.; — 2) die Hebewinde, vzhŠt.- C., Valj. (Rad); — 3) das cylinderförmige Mangeholz, C.; — ( nam. vzv-).
  15. zvrȃt, -ı̑, f. die Pflugwende, Rib.- Mik.; die Querfurche am Ende des Ackers, V.-Cig.; nav. pl. zvratı̑ (in zvráti), Cig., Valj. (Rad), Dol.; na zvrati priti, na zvratih, zvrati so trde za oral, Lašče- Levst. (Rok.); der Ackerwiesfleck, Cig.; na zvrateh, vzhŠt.; — nam. vzvrati.
  16. zvr̀g, zvŕga, m. der Knorren, M., Valj. (Rad); — pogl. svrg.
  17. zvunȃnjščina, f. = zunanjščina, die Äußerlichkeit, Valj. (Rad).
  18. žȃbəc, -bca, m. das Froschmännchen, Valj. (Rad).
  19. žȃbnica, f. 1) die Froschlache, Cig., C.; — 2) = žaba 2), žabica 6), das Anhängeschloss, Cig., Vrt., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 3) die Anlege, die Thürklammer, Cig.; — 4) der Hahnenfuß (ranunculus), C., Valj. (Rad).
  20. žȃčka, f. der Tabakbeutel, ogr.- Valj. (Rad); — usnjena vreča, v kateri imajo klamfe, kadar drva vozijo, Lašče- Levst. (Rok.); — eine kleine Geldbörse, vzhŠt.; — prim. nem. Sack.
  21. žȃgavica, f. = žagalica, Kr.- Valj. (Rad).
  22. žalár, -rja, m. = želar, C., ogr.- Valj. (Rad).
  23. žalȃrstvọ, n. = želarstvo, C., ogr.- Valj. (Rad).
  24. žaloščénje, n. die Betrübnis, Danj.- Valj. (Rad).
  25. žalováti, -ȗjem, vb. impf. 1) trauern; ž. po kom, nach jemandem trauern, den Verlust jemandes betrauern; — Leid tragen, Cig., nk.; — ž. po domu, Heimweh haben, Z.; ž. nad čim, nad kom, sich über jemanden oder etwas betrüben, etwas, jemanden beklagen, Cig.; tudi: ž. črez kaj; ž. koga, betrauern, um jemanden trauern, Cig., Jan., C.; neverniki mene žalujo, Trub.; Sedem let sem čakala, Sedem ga bom žal'vala, Npes.-K.; — bereuen: grehe ž., C., Krelj, ogr.- Valj. (Rad); — 2) = žaliti 1), kränken, Mur., C.
  26. žalovȃvəc, -vca, m. der Trauernde, Cig., Ravn.- Valj. (Rad), nk.
  27. žáłta, f. 1) die Herbe (des Speckes, Fettes), der ranzige Geschmack, C.; — 2) ein widerwärtiger Mensch, Cig., M.; psovka: žalta človečja! Cig.; — 3) die Sommersprosse, kajk.- Valj. (Rad).
  28. žarína, f. 1) = žarin, C.; — 2) žȃrina, die Glut, kajk.- Valj. (Rad).
  29. žárnovi, m. pl. die Nägelmale, Valj. (Rad); — prim. žarnogli.
  30. žę́ga, f. 1) brennende Sonnenhitze, Valj. (Rad); — 2) die Senge, Št.- Jan. (H.).
  31. žę̑j, m. = žeja: od žeja umreti, ogr.- Valj. (Rad).
  32. žę̑jati, -am, vb. impf. 1) dürsten, ogr.- Valj. (Rad); — 2) žeja me, es dürstet mich; — mojo dušo žeja po močnem, živem Bogu, Ravn.- Valj. (Rad); žeja me česa, ogr., kajk.- Valj. (Rad).
  33. žę̑javəc, -vca, m. der Durstige, Mur., C.; ž. hrepeni po mrzli vodi, Ravn.- Valj. (Rad).
  34. žę̑ł, -ı̑, f. die Getreideernte, der Schnitt, Mur., Met., Mik., Valj. (Rad).
  35. žeları̑ja, f. 1) die Inwohnerschaft, die Keischlerei, Mur., kajk.- Valj. (Rad); — 2) eine halbe Hube, SlGor.- C.; oče mu mora želarijo prepustiti, ker je najstarejši sin, Slom.
  36. želẹ̑nje, n. das Wünschen, das Verlangen, Cig., Jan., M., ogr.- Valj. (Rad); ž. po bogastvu, Krelj; — želénje, Valj. (Rad).
  37. želẹ́ti, -ím, vb. impf. wünschen, verlangen; ž. česa (kaj); Marija hladne vodice želi, Npes.- Mik.; ž. si bogastva, denarjev; česa (kaj) želite? še enkrat ga videti želim; ž. si kam, irgendwohin zu kommen wünschen, tja si želi, kjer ni nadlog; domov si želi; želim, da bi se ti vse po sreči izšlo; ž. komu vsega hudega (vse hudo), jemandem alles Schlechte aufwünschen, Cig.; dobro jutro ž. komu, jemandem einen guten Morgen wünschen, Cig.; — (želẹ̑m, ogr., kajk.- Valj. (Rad); želẹ̑jem, kajk.- Valj. (Rad), ob gorenji Soči- Glas.).
  38. želẹznár, -árja, m. = železar, ogr.- Valj. (Rad).
  39. želẹ̑znica, f. 1) die Eisenbahn; po železnici se voziti; zvezna ž., die Verbindungsbahn, Cig.; krilna ž., die Flügelbahn, DZ.; dovozna, dovlačna ž., die Schleppbahn, DZ.; konjska ž., die Pferdebahn (Tramway), DZ.; — 2) = železarnica, die Eisenhütte, Cig., Jan., C.; — 3) železna oprava: Obleče se v železnico, Npes.- Vod. (Pes.); — 4) = železna zagozda za kalanje drv, Dol.; — 5) pl. železnice = železne vile, eine eiserne Heugabel, SlGor.- C.; — 6) rumena ž., die Rauke (sisymbrium officinale), Josch; — železnica, eine Art Winterapfel, Mur., vzhŠt.- C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — tudi: želẹ́znica, Valj. (Rad).
  40. 1. želǫ̑dək, -dka, m. = želodec, Valj. (Rad).
  41. ženíkəlj, -klja, m. der Bergsanikel (sanicula europaea), Cig., Valj. (Rad), Fr., SlGor.- C.
  42. ženílọ, n. 1) das Heiraten: biti za ženilo, heiratsfähig sein, Cig.; — die Hochzeit, C.; — 2) die Heiratslust des Mannes, Cig., Jan., Mik., Valj. (Rad); ženilo se ga prijema, er bekommt Lust zu heiraten, Cig.
  43. ženı̑tba, f. = ženitev, Valj. (Rad); (-dba), Prip.- Mik.
  44. ženitnína, f. 1) die Hochzeit, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad); ženitnino imeti, Hochzeit halten, Mur., Cig.; — 2) das Heiratsgut, Cig.
  45. žənjə̀c, -njcà, m. der Schnitter, Cig., Jan., Valj. (Rad).
  46. žę̑nstvọ, n. 1) das Weibergeschlecht, das Frauenvolk; naše ž., unsere Weiber, Frauen; — 2) die Weibheit, Cig.; — 3) = ženska, Guts., Jan.; — tudi: ženstvọ̀, Valj. (Rad).
  47. žę̑pka, f. = žep, die Tasche, ogr.- Valj. (Rad).
  48. žerẹ́lọ, n., nam. žrelo: das Ofenloch, M.; — das Flugloch des Bienenstockes, M., Čb.- Valj. (Rad).
  49. žerjáviti se, -ȃvim se, vb. impf. glühen, röthlich schimmern, C.; žerjavi se nebo, ogr.- Valj. (Rad).
  50. žetvę́nka, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
  51. žganíca, f. eine gebrannte Flüssigkeit, der Brantwein, Mur., Cig., Kres, kajk.- Valj. (Rad).
  52. žgáti, žgèm, vb. impf. brennen ( trans.); tobak ž., Tabak rauchen, Cig., Št.; apno, opeko, olje ž., Kalk, Ziegel, Kohlen brennen; žgan svinec, kositer, Bleiasche, Zinnasche, V.-Cig.; rudo ž., das Erz durch Rösten zubrennen, Cig.; žgana ruda, geröstetes Erz, Cig.; kavo ž.; Kaffee rösten; iz žita i palinko žgejo, ogr.- Valj. (Rad); na gladko ž., glatt brennen ( techn.), Cig. (T.); lase ž., die Haare brennen; — ein brennendes Gefühl veranlassen: solnce žge, die Sonne brennt; kopriva žge; v prsih me žge, Mur.; žgoči veter, der Glutwind, Cig. (T.); žgoč, brennend, heiß, Jan.; ( prim. žgeč); — ( pren.) žgoč humor, kaustischer Humor, Cig. (T.); — žgala sta jo, sie sind gehörig gelaufen, UčT.
  53. žgȃvščina, f. das Brandopfer, Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
  54. žibara, f. ? pijan je kot žibara, Kr.- Valj. (Rad).
  55. žı̑bək, -bka, m. das Gänschen, C.; žibek pivče, ogr.- Valj. (Rad).
  56. žı̑dovstvọ, n. das Judenthum, die Judenschaft, Mur., Cig., Jan., nk.; židǫ̑vstvọ, Valj. (Rad).
  57. žı̑dovščina, f. = židovstvo, tudi: židǫ̑vščina, ogr.- Valj. (Rad).
  58. žílavəc, -vca, m. 1) ein träger Mensch, SlGor.- C.; — 2) neka rastlina, Valj. (Rad); prim. žiličnjak.
  59. žı̑mnica, f. 1) die Rosshaarmatratze, Mur., Cig., Jan., nk., Dol., Podkrnci- Erj. (Torb.); gospoda spi na žimnicah, BlKr.; — 2) die Rosshaarschlinge, die Dohne, Cig., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 3) = žimavica, Valj. (Rad); — 4) ein Strick aus Rosshaar, M.; — 5) ein türkischer Rossschweif, C.
  60. žínja, f. = žima, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.- C. ( Vest.), BlKr., kajk.- Valj. (Rad).
  61. žítce, n. dem. žito, Valj. (Rad).
  62. žítčəce, n. dem. žitce, Habd.- Valj. (Rad).
  63. žítək, -tka, m. 1) der Lebensunterhalt, C.; die Lebensmittel, Erj. (Som.), Nov., Zora; = žito, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Leben, Meg., Mur., ogr.- Cig., Danj. (Posv. p.), nk.; za svojega žitka, bei Lebzeiten, ogr.- Mik.
  64. žíti, žívem, vb. impf. = živeti, Dalm., Krelj, ob Pivki ( Notr.), kajk.- Valj. (Rad); (živę̑m, ogr.- Valj. [Rad]); kakor resnično Bog žive, Dalm.; vse živoče dni, Dalm., Jsvkr.; — ž. s čim, sich von etwas ernähren: pure z zrnjem živejo, ogr.- Valj. (Rad).
  65. živȃzən, -zni, f. 1) das Thier, ogr.- C., Mik.; — coll. das Gethier ( bes. Geflügel, Ungeziefer), ogr.- C., Valj. (Rad); — 2) das Leben, ogr.- Mik.
  66. živíca, f. 1) die lebende Wurzel, M.; die Saugwurzel, Jan., C.; — 2) das Gesenk, der Rebenableger, der Senker, Cig., Jan., Št.- Z., C.; — = mlada trta s koreninami, die Wurzelrebe, Pirc, Št.; — 3) = živa meja, der Heckenzaun, Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); — 4) das Quellenwasser, Ist.- Cig., Nov.- C.; — 5) das Schaumbläschen im Wein, die Perle, Mur.- Cig., C.; vino živice spušča, der Wein perlt, Cig.; — 6) neka kožna bolezen, menda = šen, der Rothlauf, Rodik (Kras)- Erj. (Torb.); — 7) heftiges Niesen (mit Würmerauswurf aus der Nase), Notr., Ist.- Z., Burg. (Rok.); — 8) die Mauerassel (oniscus sp.), Erj. (Torb.).
  67. živòt, -óta, m. 1) das Leben, Meg., Boh., Alas., Mur., Jan., Trub., Dalm., Krelj, Jsvkr.; hteli so detetu život vzeti, Trub.; še za svojega života, noch zu seinen Lebzeiten, Dalm.; meni so na život stregli, Dalm.; večni ž., Krelj; — v tem pomenu: žívot, ogr.- Valj. (Rad), Mik.; — 2) der lebendige Leib; grdo je bil po vsem životu otekel, Trub.; srce se hoče v mojem životu razpočiti, Dalm.; do života moker; po životu umeriti komu obleko; šibkega, trdnega života biti, von schwacher, starker Leibesbeschaffenheit sein; tankega života biti, einen schlanken Leib haben; — der Rumpf; širok v ž.; — 3) der leibliche Nachkomme: po štirih moških životih, nach der vierten männlichen Geschlechtsfolge, Dalm.; na moške živote pravico kupiti, für die männlichen Nachkommen ein Recht durch Kauf erwerben, Svet. (Rok.); — žívot, -óta, jvzhŠt.
  68. žlabrȃnje, n. 1) das Plappern, das Schwätzen, Mur., Cig., Jan.; — 2) das Plätschern im Wasser, ogr.- Valj. (Rad).
  69. žlahtíti, -ím, vb. impf. = žlahtniti: človeka le krepost in čednost žlahti, Ravn.- Valj. (Rad).
  70. žlámbor, m. die Baumhöhlung, Cig., Valj. (Rad), Gor.; počeni tja-le v žlambor, tam ni burje, Jurč.; — trohljivi ž., drevesna bolezen, če namreč drevo v sredi zgnije in se izvotli, Pirc.
  71. žmèk, žmę́ka, m. die Spindel- o. Schraubenmutter (bei Pressen), Št.- Cig., C., Valj. (Rad), vzhŠt.; — prim. nem. ( dial.) schneck = Schnecke, C.
  72. žmetkǫ̑ča, f. = žmetnost, (žmehkoča) kajk.- Valj. (Rad).
  73. žmíkəlj, -klja, m. 1) das Klümpchen, vzhŠt.- C.; — 2) = žmitek 2), der Quark, Jan.; — 3) das Bärenöhrlein, der Bärensanikel (primula auricula), Cig., Valj. (Rad); — die Fetthenne (sedum telephium), Cig., Jan.; = veliki ž., Medv. (Rok.).
  74. žmokljìč, -íča, m. dem. žmokelj; das Bäuschchen, Cig., Valj. (Rad).
  75. žmȗljəc, -ljca, m. dem. žmulj, Valj. (Rad).
  76. žòlj, žǫ́lja, m. die Bremse, C., M., Valj. (Rad); pogl. zolj.
  77. žołnę́r, -rja, m. = vojak, Guts., Mur., Cig., Jan., C., M., Dalm., Schönl., Jsvkr., Rog., Jap.- Valj. (Rad).
  78. žołtíca, f. 1) die Gelbsucht, Mur.- Cig., Valj. (Rad); — das Gallfieber, C.; — 2) der Ducaten, Mur.; — 3) = strnad, der Goldammer, BlKr.; — 4) die Schlüsselblume (primula acaulis), C.; — neko jabolko, C.; — 5) die Gelberde, Jan.
  79. žȏłtkavəc, -vca, m. ein kleines Geldstück, C.; der Groschen, ogr.- M.; ne li dva vrabca za eden ž. ("žukavec") odavajo? ogr.- Valj. (Rad).
  80. žòłtnọ, n. das Flugloch des Bienenstockes, Lašče- Erj. (Torb.), Valj. (Rad); — prim. žekno, žvokno.
  81. žrẹ́bčəc, -čəca, m. = žrebček, Valj. (Rad).
  82. žrẹ̑bəljnjak, m. = žrebeljnik, Cig., C., Valj. (Rad).
  83. 2. žrẹbíca, f. 1) der Schuhnagel, ("žbica") Valj. (Rad); — 2) die Nelke, DZ.; (žeb-), Jan.; žrebice, Gewürznelken, (žebice) Lašče- Erj. (Torb.).
  84. žrẹbı̑čar, -rja, m. der Schuhnagelschmied, ("žbičar") Kr.- Valj. (Rad).
  85. žrẹbı̑čək, -čka, m. das Hengstfüllen, Valj. (Rad).
  86. žrẹbljə̀c, -bljəcà, -bəljcà, m. dem. žrebelj; 1) das Nägelchen, Valj. (Rad); — 2) žrebeljci, der Reiherschnabel (erodium cicutarium), Josch.
  87. žȓmlja, f. die Handmühle, Dict., C., Mik., Valj. (Rad); večino zrnja v Istri z žrmlje zmeljo, SlN.; — tudi pl. žrmlje, Z., vzhŠt.; iz: žrnvlja, Mik.; stsl. žrъny.
  88. žrtjè, n. das Fressen, Mur., Cig., Jan., Trub.- Mik., Valj. (Rad); ž. in pijančevanje, Slom.
  89. 2. žȗga, f. tako zovejo gosi, C., Št.- Valj. (Rad).
  90. žuhkǫ̑ča, f., nam. žolhkoča, Habd.- Mik., C., Valj. (Rad).
  91. žukȃłka, f. = nihalka, kajk.- Valj. (Rad).
  92. žuknò, n. = žvokno, Valj. (Rad).
  93. žúljəc, -ljca, m. dem. žulj, Valj. (Rad).
  94. žúljək, -ljka, m. dem. žulj, Valj. (Rad).
  95. žȗrba, f. die Eile, kajk.- Valj. (Rad); — der Fleiß, C.
  96. 2. žúža, f. 1) eine langsame, langweilige Person, Cig., C.; (žuža-maža, der Zögerer, Cig.); — 2) ime kobili, kajk.- Valj. (Rad).
  97. žvála, f. das Gebiss am Pferdezaum, Habd.- Mik., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., C.; tudi: pl. žvale, Mur., Cig., Jan., BlKr., Valj. (Rad), jvzhŠt.
  98. žveglár, -rja, m. = žveglač, C.; der Flötenspieler, ogr.- Valj. (Rad).
  99. žvekáč, m. 1) der Kauer, Cig., Jan.; — 2) der Kläffer, Škrinj.- Valj. (Rad).
  100. žvóknọ, n. das Ofenloch, Cig., Jan.; das Feuerloch, (tudi: žvoknọ̀) Valj. (Rad); — prim. žekno, žoltno.

   3.654 3.754 3.854 3.954 4.054 4.154 4.254 4.354 4.454 4.554


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA