Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov="Valj. (Rad)" (401-500)

  1. dábər, -bra, m. = bober, Cig., Jan., Valj. (Rad); — hs.
  2. dáča, f. die Abgabe, die Steuer, Habd., Mur., Cig., Jan., Mik.; der Zoll, Habd., Mik., ogr., kajk.- Valj. (Rad).
  3. dalečína, f. = dalja, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad).
  4. danȃjkati, -kam, -čem, vb. impf. lustige Lieder singen, ogr.- C., Valj. (Rad).
  5. dánce, n. dem. dno, Valj. (Rad).
  6. dȃnək, -nka, m. dem. dan, Valj. (Rad).
  7. darı̑vəc, -vca, m. der Spender, Cig., Jan., Valj. (Rad); der Opferer, Cig.; Darivca, darov in darilnikov ni, Greg.
  8. darovítnost, f. die Freigebigkeit, Guts., Cig., Jan.; božja d., Guts. (Res.), Ravn.; d. je vsem živim ljudem prijetna, Škrinj.- Valj. (Rad).
  9. davı̑vəc, -vca, m. der Würger, Valj. (Rad).
  10. dávkarica, f. des Steuereinnehmers Frau, Kr.- Valj. (Rad).
  11. déca, dẹcȇ, f. coll. die Kinder, vzhŠt., ogr., kajk.- Valj. (Rad); drobna d., der Tag der unschuldigen Kinder, vzhŠt., ogr.- C.; dẹ́ca, Mur.; — prim. stsl. dêtьca.
  12. dẹčárəc, -rca, m. der Knabe, das Knäblein, Jan., kajk.- Valj. (Rad), Prip.- Mik.
  13. dẹčáric, m. = dečarec, kajk.- Valj. (Rad).
  14. dēčko, -čka, m. der Knabe, Valj. (Rad); ein tüchtiger Knabe; to je dečko! Št.; govori se nav. s čistim ozkim e, Cv.
  15. dẹklę́tce, n. dem. dekle, Jan., Valj. (Rad), nk.
  16. dẹklı̑čka, f. das Mädchen, Jarn., ogr.- Valj. (Rad).
  17. dẹ́lčəc, -čca, m. dem. delec, Valj. (Rad).
  18. dẹ́lčək, -čka, m. dem. delec; das Theilchen, die Partikel, Cig.; kleiner Waldantheil, Valj. (Rad).
  19. dẹ̑lež, m. der Antheil; die Quote, Cig. (T.); die Tantieme, DZ.; der Erbantheil, Svet. (Rok.); — die Parcelle, C.; die Waldparcelle, Polj.; — gen. tudi: delę́ža, Valj. (Rad).
  20. dẹ̑łnica, f. 1) die Austheilerin, kajk.- Valj. (Rad); — 2) die Actie, Cig., Jan., DZ.; — 3) die Erbwiese, der Erbacker, Jarn.; — 4) die Heuscheibe auf der Wiese, vzhŠt.- C.
  21. dẹ̑łnik, m. 1) der Vertheiler, Valj. (Rad); — 2) = deležnik, Alas., ogr.- C.; — = delničar, Jan.; dẹłník = deležnik, kajk.- Valj. (Rad).
  22. dẹlopùst, -pústa, m. der Feierabend; — die Vigilie vor einem Feiertage, C.; dẹ́lopust, Valj. (Rad).
  23. dəncè, n. dem. dno, Valj. (Rad); — der Deckel, C.
  24. dę́pala, f. unterirdische Quelle, Kr.- Valj. (Rad); — prim. depla.
  25. deráš, m. ein Taglöhner, der ohne Beköstigung (nur um den Taglohn) arbeitet, ogr.- C.; déraš, ogr.- Valj. (Rad); — prim. 2. dera 3).
  26. desetínjenje, n. das Einsammeln des Zehents, Danj.- Valj. (Rad).
  27. desetínovati, -ujem, vb. impf. = desetiniti, C.; desetinujete metico in koper, ogr.- Valj. (Rad).
  28. desę̑tka, f. 1) die Zehn (das Zahlzeichen für zehn), Cig., Jan., Štrek.; — 2) eine Zahl von zehn Personen oder Sachen: d. junakov, Habd.; d. malih zrn, kajk.- Valj. (Rad); ves rožni venec je razdeljen v desetke češenamarij, Cv.; — 3) das Zehnkreuzerstück, Savinska dol.
  29. dəščı̑čka, f. dem. deščica; das Brettchen, ogr.- Valj. (Rad).
  30. dẹ́te, -ę́ta, n. kleines Kind, der Säugling; — gen. tudi: dẹ́teta, Kr.- Valj. (Rad).
  31. dẹ́təł, -tla, m. der Buntspecht, Mik.; detli, Erj. (Ž.), ogr.- Valj. (Rad).
  32. dẹtę́tce, n. dem. dete; das Kindlein; Za svoja detetca Me v živo skrbi, Vod. (Pes.); — tudi: dẹ́tetce, Kr.- Valj. (Rad).
  33. dẹtìč, -íča, m. der Knabe, ogr.- C.; — der Bursche, der Jüngling, Habd., C., Mik.; der Lehrjunge, vzhŠt.; — tudi: dẹ́tič, Valj. (Rad).
  34. dẹtı̑nstvọ, n. die Kindheit, das Kindesalter, Mur., Cig., Jan., C., ogr.- Valj. (Rad), nk.
  35. dẹveníca, f. die Wurst, C., Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  36. dẹvı̑čnica, f. 1) die noch unbefruchtete Bienenkönigin, Cig., Valj. (Rad); — 2) die Jungferbirne, Cig.; — 3) das Maiglöckchen (convallaria majalis), Rodik na Krasu- Erj. (Torb.).
  37. dẹ̑vka, f. das Mädchen, C.; dečki in devke, ogr.- Valj. (Rad).
  38. dẹvojȃštvọ, n. = devištvo, C., kajk.- Valj. (Rad).
  39. dẹvǫ̑jčica, f. dem. devojka; das Mädchen, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  40. dẹvǫ̑jka, f. das Mädchen, Alas., GBrda; tudi: dẹ́vojka, ogr.- Valj. (Rad).
  41. dẹ̑vstvọ, n. = devištvo, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  42. də̀ž, dəžjà, m. der Regen; d. gre, es regnet; (d. hodi, V.-Cig., Guts.; molil je, naj dež ne hodi, Ravn.); d. je šel, kakor bi iz škafa lilo, es regnete in Strömen, Cig.; k dežju se pripravlja, ein Regen ist im Anzuge, C.; d. je začel, nehal, es begann, hörte auf zu regnen; d. je, d. je bil, wir haben, hatten Regenwetter; pohleven d., milder Regen; solnčni dež, der Sonnenregen, C.; krvavi d., der Blutregen, Cig. (T.); ob dežju, v dežju, im Regenwetter; — ( gen. tudi dəžà, Valj. (Rad); dèž, déža, jvzhŠt.; dèždž gen. deždžà, ogr., kajk.- Valj. [Rad]).
  43. dihálọ, n. 1) das Athmungsorgan, Cig. (T.), Erj. (Ž.), Svet. (Rok.), nk.; — 2) der Duft, ogr.- Mik., C.; — tudi: díhalọ, Valj. (Rad).
  44. dimè, -ę́ta, m. schwarzrother Ochs, Mik., Valj. (Rad).
  45. dı̑məc, -mca, m. 1) = dime, Cig., Jan., M., Valj. (Rad); — der Braunschecke, Jan.; — 2) prvo žganje, ki priteče po cevi, BlKr., Ip.- Erj. (Torb.).
  46. dı̑mək, -mka, m. 1) = dime, Valj. (Rad); — 2) gorski duh rudarjev, Pjk. (Črt. 37.).
  47. dı̑mnjak, m. = dimnik 1), Habd., Guts., C., Valj. (Rad).
  48. dı̑mša, f. = dima, Cig., Mik., Kr.- Valj. (Rad).
  49. dipláš, m. 1) der Sackpfeifer, Valj. (Rad).
  50. dı̑r, m. das Rennen; mir! če ne, bo dir, Lašče- Levst. (Rok.); v d. se spustiti, zu rennen anfangen; — der Trab, Valj. (Rad); v dir iti, traben, Mik.; konj ima težek dir, das Pferd trottet hart, Cig.
  51. dı̑rək, -rka, m. das Traben, der Trab, Mur., Cig., kajk.- Valj. (Rad); v d. jezditi, im Trab reiten, Jan.; das Rennen, Jan.; der Wettlauf, M.
  52. dı̑š, m. der Duft, Cig., Jan., ogr.- C.; roža ima nasladen diš, ogr.- Valj. (Rad).
  53. divjȃzən, -zni, f. 1) coll. wilde Thiere, ogr.- Mik.; poljska d., kajk.- Valj. (Rad); — das Wildbret, C.; — 2) = divjost, Jan., SlN.
  54. dížinga, f. der Weiberfluss, Mik., Kr.- Valj. (Rad); — prim. diže.
  55. dníka, f. tiefe, flache Niederung, Jarn., Mur., Cig., Jan., vzhŠt., ogr.- C.; die Thalwiese, ogr.- Valj. (Rad); die Thalschlucht, C. ( Vest.).
  56. dníšče, n. 1) das Fundament, Prip.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — 2) veje, ki se polagajo na "dno" senene kope (stoga), Krn- Erj. (Torb.); — 3) der Baumstrunk, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 4) der Satz des Weines, C.
  57. dǫ̑b, dobı̑, f. 1) die Zeit, kajk.- Valj. (Rad); najprednjo dob, zuerst, Svet. (Rok.); — 2) die Art, die Gattung, ogr.- Valj. (Rad); ene, dvoje dobi, einerlei, zweierlei; greh je dvoje dobi, ogr.- C.; na vsako dob, auf jede Weise, ogr.- C.
  58. dǫ̑brc, (dobrəc), -brca, m. der Apfelbaum, der gute Früchte trägt, Valj. (Rad).
  59. dobrína, f. 1) die gute Qualität, Mur.; d. sena, DZ.; — die Güte, die Gutartigkeit, Cig.; — die Tugend, kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Gut, Jan., C.; sezajmo po nebeških dobrinah, Cv.
  60. dobročinı̑telj, m. der Wohlthäter, Prip.- Mik., ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  61. dobročı̑nstvọ, n. eine gute That, Zora, kajk.- Valj. (Rad).
  62. dobrodẹ̑łnik, m. kdor dobra dela zvršuje, Krelj; der Wohlthäter, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad).
  63. dodàj, -dája, m. = dodatek, Valj. (Rad).
  64. dohȃjati, * -am, vb. impf. ad doiti; 1) einlangen; pisma, poročila dohajajo; — 2) nachkommen, einholen; ne hodi tako hitro, ne morem te dohajati; — erreichen: skrite se, ker ("ar") vas poguba ("pogübel") dohaja, ogr.- Valj. (Rad); — überkommen: žalost me dohaja, C.; = angehen: to mene dohaja, C.; — 3) gehören: d. komu, C.; d. kam, irgendwohin zuständig sein, C.; — d. se komu, sich für jemanden schicken, ziemen, Mur., Danj.- Mik., vzhŠt.- C.; rabil je odbrano besedo, kakor se dohaja božanskemu nauku, Raič ( Let.); — 4) dohaja mi s čim, ich komme mit einer Sache aus, vzhŠt.- C.; — 5) zuende gehen: hiša dohaja, das Haus wird schlecht, V.-Cig.; živina dohaja, das Vieh geht zugrunde, Cig., C.
  65. dohòd, * -hǫ́da, m. 1) der Zugang, Jan.; d. svetlobe, der Einfall des Lichtes, Cig.; — 2) die Einholung, Cig., C.; — 3) das Einkommen, die Einkünfte, Cig., Nov.; — 4) = prihod, Cig., Jan., Valj. (Rad).
  66. dohǫ̑dnik, m. = prihodnik, der Ankömmling, Cig., kajk.- Valj. (Rad).
  67. dojilíšče, n. der Melkplatz, ogr.- C.; krava ob sebi na dojilišče ide, ogr.- Valj. (Rad).
  68. dokȃnčati, -am, vb. impf. ad dokončati, kajk.- Valj. (Rad).
  69. dọ̑ł, m. das Thal, die Niederung; vsak d. se bode napolnil, Trub.; globočino med dvema gorama dol zovemo, ogr.- Valj. (Rad); Črez tri gore črez tri dole, Npes.-Schein.; v dol, thalein, bergab, Dict., Cig., Jan., C.; = na dol, Cig.; vode na dol teko, Dalm.; iz dola, thalaus, Cig.
  70. dolȃga, f. das Dazulegen, Kr.- Valj. (Rad); — eine Art der Baumveredlung (= sklad, naklad), C.
  71. dolẹ̑vka, f. neka lončena ročka, Št.- Valj. (Rad); der Füllkrug, C.
  72. dołgàn, -ána, m. langgestreckter Mensch, Cig., M., C., Valj. (Rad), LjZv.
  73. dołgǫ̑ča, f. = dolgost, C., kajk.- Valj. (Rad).
  74. dołgovȃnje, n. 1) das Schuldigsein: ausständige Schulden, Cig.; v dolgovanju imeti, in Schuldforderungen besitzen, Litija- Svet. (Rok.); — 2) der Handel, die Angelegenheit, Dict., ogr.- C.; dolgovanje pred Boga prinašati, Dalm.; dolgovanje s kom imeti, mit jemandem zu thun, zu schaffen haben, Trub.; der Rechtshandel, Meg., Dict.; imeti kako d. in pravdanje, Dalm.; — 3) = reč: drmožje in druga lehka dolgovanja, ogr.- Valj. (Rad).
  75. dolìč, -íča, m. kleines Thal, Fr.- C., ogr.- Valj. (Rad).
  76. dolı̑vək, -vka, m. das Dazugegossene, Valj. (Rad).
  77. dolǫ̑vje, n. coll. Thäler: gore i dolovje, ogr.- Valj. (Rad).
  78. dolžȃva, f. die Länge, Jan., C., ogr.- Valj. (Rad); miljska d., die Meilenlänge, DZ.; izbirati samo po dolžavi, Zv.
  79. domár, -rja, m. 1) der Hausgenosse, C., Mik., kajk.- Valj. (Rad); pl. domarji, die Hausleute, C.; ko pridejo do nevestinega doma, odpre starejšina vrata in pozdravi domarje, Pjk. (Črt.); — 2) človek, ki ostane doma za varuha, kadar drugi odidejo v cerkev, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  80. dǫ́mlati, f. pl. der Festschmaus nach vollendeter Drescharbeit, Valj. (Rad).
  81. domlȃtki, m. pl. = domlati, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); dǫ́mlatki, SlGor.
  82. dǫ̑nda, f. 1) die Puppe, Mur., Cig., Jan., C. ( Vest.), Valj. (Rad); — 2) dickes, großes Mädchen; daste li vašo dondo našemu telebanu? Ljubljanska ok.; taka donda bi si že lahko sama kruha rezala, Z.; — 3) = doda, Z., Erj. (Rok.); — prim. hs. dunda, debela, čvrsta ženska.
  83. dópołn, m. die Ergänzung, die Nachfüllung (= doliv), ogr.- Valj. (Rad).
  84. dopołnjávanje, n. die Ergänzung, ogr.- Valj. (Rad).
  85. dopuščávati, -am, vb. impf. = dopuščati, ogr.- Valj. (Rad).
  86. dopuščénje, n. der Zulass, die Erlaubnis, die Gestattung; s tvojim dopuščenjem, kajk.- Valj. (Rad).
  87. dospẹ́ti, -ẹ̑m, vb. pf. 1) gelangen: d. do vrha, M.; erreichen, C.; dospeti gozda, den Wald erreichen, Vrt.; jezikoslovstvo še ni dospelo tacega vrhu, da bi vsaka stvar uže bila gotova, Levst. ( LjZv.); — einholen, C.; — pren. opravilo je dospelo dotle, das Geschäft ist soweit gediehen, DZ.; — 2) den Bestimmungsort erreichen, eintreffen, einlaufen, Cig., Jan., nk.; pritožbe, dospele do občinskega sveta, an den Gemeinderath einlangende Beschwerden, DZkr.; — 3) fällig werden (o menicah), Cig. (T.), DZ., Cel. (Ar.); — 4) reif werden, C.; — 5) langen, ausreichen, C.; auskommen, C.; — tudi: dospẹ̑jem, kajk.- Valj. (Rad); dospèm, Kr.- Valj. (Rad).
  88. dospẹ́vati, -am, vb. impf. ad dospeti; 1) gelangen: d. v muke peklenske, ne d. k stalnemu veselju, kajk.- Valj. (Rad); za del d., zutheil werden, kajk.- Valj. (Rad); — erreichen, Habd.- Mik.; — 2) fällig werden (o menicah), Cig. (T.); — 3) ausreichen, SlN.- C.
  89. dostȃjati, -jam, -jem, vb. impf. 1) ausstehen, aushalten, bestehen, Cig., M.; — (Schläge) bekommen, Štrek.; — 2) genügen, Cig. (T.), ( hs.); — 3) d. se, zugehören, zufallen: d se koga, ogr.- C.; — gebüren: pazka se deteta dostaja, ogr.- Valj. (Rad); sich ziemen, ogr.- C.; liki se dostaja svetcev, ogr.- Valj. (Rad); dostaja se spolniti nam vso pravico, ogr.- Valj. (Rad); — angehen, betreffen, Levst. (Zb. sp.); kar se mene dostaja, ogr.- C., Mik.; kar se slave dostaje, Erj. ( LjZv.); — prim. dostati.
  90. došę́stek, * -stka, m. = prihod, Habd.- Mik., Jan., kajk.- Valj. (Rad).
  91. dǫ́ta, f. die Mitgift, das bräutliche Heiratsgut; tudi: dǫ̑ta, Valj. (Rad); — prim. it. dote, Mik. (Et.).
  92. dovẹ́dẹti se, -vẹ́m se, vb. pf. vermuthen, ogr.- Valj. (Rad); — bewusst werden, inne werden: d. se česa, Jan., C., ogr.- Mik.; — erfahren, Mur., Danj.- M.
  93. dovȓšək, -ška, m. die Vollendung, der Schluss, Cig., Jan., M., Valj. (Rad); računski d., der Rechnungsabschluss, DZ.
  94. dovršíti, ** -ím, vb. pf. 1) vollenden, vollbringen, Mur., Cig., Jan., Krelj, nk., kajk.- Valj. (Rad); dovršil je, er hat den Lebenslauf vollendet, Dol.; d. omiko, seine Bildung vollenden, Cig.; delo d., eine Arbeit abschließen, Cig.; — 2) vervollkommnen, Mur., Cig., Jan., nk.
  95. dovȓžək, -žka, m. kar se dovrže, = nameček, Z., Valj. (Rad).
  96. dozdẹ́vati se, -am se, vb. impf. ad dozdeti; scheinen: dozdeva se mi, es scheint mir, ich vermuthe, mich bedünkt es; kaj se vam dozdeva? = kaj menite, Rog.- Valj. (Rad); srečen se mi dozdeva, Ravn.; ako se mu dozdeva, da je bolezen bila otrovna, naj to ovadi mahoma, Levst. (Nauk).
  97. dozdẹ̑vək, -vka, m. die Muthmaßung, die Vermuthung, Cig., Jan., C.; der Schein, die Einbildung, der Wahn, Cig., Jan.; ni bila angelova prikazen noben dozdevek, Ravn.; bodi po resnici ne po dozdevku, kar biti želiš, Met.; on je prestrašen zavoljo dozdevkov svojega srca, Škrinj.- Valj. (Rad); Bog ne sodi po dozdevku, Slom.
  98. dozoríti, -ím, vb. pf. zur Reife bringen, Cig., Jan.; trta je grozdje dozorila, Ravn.; — d. se = dozoreti, Mur., ogr.- Valj. (Rad); tudi: dozóriti, Mur.
  99. dozvẹ̑dək, -dka, m. das in Erfahrung Gebrachte, Mur., Valj. (Rad).
  100. drágəc, -gca, m. der Liebling, Valj. (Rad); d. moj! mein Theurer! nk.

   1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA