Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov="Valj. (Rad)" (301-400)

  1. cuzík, m. = cuzek 1), Valj. (Rad).
  2. cȗzika, f. das Stutenfüllen, M., Valj. (Rad).
  3. cvékəc, -kca, m. dem. cvek, Valj. (Rad); prav. cvečec.
  4. cvènk, cvę́nka, m. 1) der Metallklang ( bes. des Geldes), Cig.; — 2) klingende Münze, C.; Geld, Valj. (Rad); zadnji cvenk bo po grlu splaval, Vrt.; — 3) ein Spiel mit klingenden Münzen, Šol.
  5. cvẹ́tjiče, n. dem. cvetje; die Blütchen, die Blümchen, Mur., Cig., Jan., Danj., ogr.- Valj. (Rad); — c. sv. Frančiška, Cv.
  6. cvı̑č, m. 1) das Gewinsel, das Gequieke, Dict., Jarn., Mur., Jan.; das Gezwitscher, Mur.; — 2) saurer Wein, C., Valj. (Rad); — 3) der Sauerdorn (berberis vulgaris), SlGor.- Erj. (Torb.).
  7. cvı̑k, m. die Bastpfeife, Cig., Valj. (Rad); — prim. cvičati.
  8. cvı̑ka, f. das Gewinsel, C.; das Geschrei, ogr.- Valj. (Rad).
  9. 1. čáča, -e, m. hyp. = ata, atej, BlKr., kajk.- Valj. (Rad); — prim. hrv. ćaća.
  10. 1. čȃčka, m. dem. 1. čača; kajk.- Valj. (Rad).
  11. čȃdək, -dka, m. = čade, Dol., Valj. (Rad).
  12. čádora, f. kurze Tabakspfeife, Kr.- Valj. (Rad).
  13. čȃkəc, -kca, m. = čakelj: visec visi, čakec čaka, Valj. (Rad).
  14. čalȃrbina, f. der Trug, ogr.- Valj. (Rad).
  15. čaları̑ja, f. der Trug, ogr.- Valj. (Rad); die Eitelkeit, Mur.
  16. 1. čámər, -mra, m. der Stier, Jan., Kr.- Valj. (Rad), Saleška dol.- C., Poh.- Vest. I. 185.; čamer je vladar med govejo živino, C.
  17. čamúr, m. = čemer 2), ogr.- Valj. (Rad).
  18. čȃsək, -ska, m. das Weilchen, Mur., Cig., ogr.- Valj. (Rad); — der Augenblick, tako je vsak časek vedel prav obrniti, Ravn.; ure so tekle, kakor časki, Zora.
  19. častník, m. 1) der Verehrer, Dict.; — 2) der Würdenträger, Jan., ogr., kajk.- Valj. (Rad); cerkveni častniki, Cv.; nav. čȃstnik, der Officier, nk.
  20. čȃta, f. der Hinterhalt: na čatah umoriti, ogr.- Valj. (Rad); na čatah posedavati, C.; — prim. madž. csata, der Kampf, in slov. četa.
  21. čečèt, -ę́ta, m. das Meerzeischen, Mik., Valj. (Rad).
  22. čę́dnost, f. 1) die Sauberkeit, die Reinlichkeit; — die Hübschheit, die Zierlichkeit; — 2) die Sittsamkeit, die Wohlanständigkeit; drži č. v vseh svojih udih, v hoji, v pogledu, Kast. (N. c.); die Höflichkeit, Meg.; — die Tugend; č. ali krepost, Ravn.; tri božje čednosti, die drei göttlichen Tugenden; — die Klugheit, Habd., Mur., vzhŠt.; — tudi: čednọ̑st, ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt.
  23. čekèt, -ę́ta, m. das Gezwitscher ( z. B. der Spatzen), Mik., Danj.- Valj. (Rad).
  24. čelę̑šnjak, m. 1) die Ecksäule des Ofengeländers, Kr.- Valj. (Rad); č. stoji ob oglu peči, spodnji del mu tiči v podu, gornji del pa ne sega do stropa, Gor.; — das Ofengeländer selbst, Guts., Cig., Jan., M., Gor.; po čelešnjaku perilo obešajo, Gor.; — die Ecke des Ofengesimses, Dict., Polj.; — 2) ein am Ofengeländer angebrachter Sitz, C., Železniki ( Gor.); — 3) der Holzspanleuchter, Notr., Dol., BlKr.; — 4) psovka: ti čelešnjak ti! = tepec, Ljubljanska ok.; — (govori in piše se največ: čelešnik); prim. stsl. čelesьnъ, praecipuus, od čelo, gen. nekdaj: čelese, Mik. (Et.); rus. čelesnikъ = čelo peči.
  25. čemę́r, m. 1) das Gift, Habd., Dict., ogr.- Mik.; — der Eiter in der Wunde, C.; etwas sehr Bitteres, Valj. (Rad); die Galle: dali so mu piti s čemerom zmešan jesih, ogr.- Valj. (Rad); — v vzklikih: oj čemer! oj grdi čemer! BlKr.; — 2) heftiger Unwille, der Zorn, Danj.- Mik., ogr.- C.; der Verdruss, Cig., Jan.; tudi pl. čemeri, C.; od čemerov zobe vkup stisniti, ogr.- Valj. (Rad); šla si je čemerov odganjat, Pjk. (Črt.); — 3) die Gänsehaut, Habd.; čemer mi leti, n. pr., če kdo zamaške (iz plute) reže, jvzhŠt.
  26. čemeríti, -ím, vb. impf. 1) č. se, eitern (o ranah), C.; — 2) čemeriti = jeziti, Cig.; deca čemeri puro, ogr.- Valj. (Rad); čmeriti, Gor.; — č. se = jeziti se, Cig., M.; zakaj se čemerite na mene? ogr.- Valj. (Rad); ein griesgrämiges Gesicht machen, (čmę́riti se) BlKr.; vreme se čemerí ("čmeri"), es ist trübes Wetter, Kr.
  27. čemę̑rnica, f. die rothe Ameise, Kr., Št.- Valj. (Rad).
  28. čẹ̑pnica, f. kleine Kohlenpfanne, M., Valj. (Rad).
  29. čę̑rga, f. der Tintenklecks, Kr.- Valj. (Rad).
  30. čerǫ̑vje, n. coll. Steinspitzen, C.; — = skalovje, Valj. (Rad).
  31. čès, čésa, m. das Spanscheit, Mur., Danj.- Mik., Valj. (Rad).
  32. česmíka, ** f. = česmina, Valj. (Rad).
  33. česmínovəc, -vca, m. 1) česminov grm, Mur.; — 2) der Berberitzensaft, Mur., Valj. (Rad).
  34. čésnəc, -sənca, (-nəca), m. dem. česen, Valj. (Rad).
  35. čę́stọ, adv. oft, häufig, Meg., Dict., Jarn., Cig., Jan., Boh., ogr.- Valj. (Rad), nk.; često preberite, Trub.; č. v dnevi, Schönl.; compar. češče, Meg., Guts., Boh., Trub.; ( Dict. naglaša: čestọ̑, prim. ogr. "čestou").
  36. češnják, m. 1) der Zahn ( zaničlj.), M., C.; — 2) = česnik, česen, C., kajk.- Valj. (Rad).
  37. četŕtək, -tka, m. der Donnerstag; debeli, tolsti č., der feiste Donnerstag (nach Sexagesima); veliki č., der Gründonnerstag; četrtə̀k, Valj. (Rad).
  38. čèvk, čę́vka, m. das Belfern, Valj. (Rad).
  39. číča, f. = sedež (v otročjem govoru), Valj. (Rad).
  40. 2. číga, f. 1) die Winde (um Lasten in die Höhe zu ziehen), Habd., C., Valj. (Rad); studenec na čigo, der Ziehbrunnen, vzhŠt.; — = škripec, die Ziehrolle, C.; — 2) der Kreisel, Habd., Trst. (Let.); — 3) die Schnecke, C.; — iz madž. csiga, C.
  41. čígər, -gra, m. der Tresterwein, C., Valj. (Rad); — prim. madž. csiger.
  42. čilák, m. ime konju, Valj. (Rad).
  43. čìmž, čímža, m. = čremsa, Gor.- Cig., Valj. (Rad).
  44. číniti, čı̑nim, vb. impf. 1) im Radsiebe (Reiter) reinigen, reitern: žito č., Meg., Cig., Dol., Št.; da bi vas mogel činiti, kakor pšenico, Trub.; žito č. = obravnavati, Dalm.; — 2) thun, bewirken: činíti, -ím, ogr.- kajk., Valj. (Rad); číniti, Mur., Cig., Jan., nk.; — č. komu = dražiti koga, vzhŠt.- Let.
  45. čínjenje, n. 1) das Reitern (des Getreides), C., Št.- Dol.; — 2) das Thun, die Handlung, Habd., C.; delo božje in činjenje spoznavati, ogr.- Valj. (Rad).
  46. čı̑rfa, f. = čerfa, BlKr.; globoka skleda za maslo, Kr.- Valj. (Rad).
  47. čiripetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. zwitschern: vrablji čiripečejo, ogr.- Valj. (Rad).
  48. čísəłce, n. dem. čislo, Valj. (Rad); — der Rosenkranz, Habd.
  49. čislomǫ́lja, f. das Rosenkranzbeten, kajk.- Valj. (Rad).
  50. 1. čı̑stəc, * -tca, m. 1) na čistec priti, ins Klare kommen, C., Valj. (Rad); na čistec dognati, ins Reine bringen, SlN.; — 2) ( stsl.) = kositer (Zinn), C., DZ.
  51. čistína, f. 1) die Reinheit, kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Feingehalt eines Metalls, Cig. (T.); č. zlatnine, DZ.; č. novcev, Cel. (Ar.); — 3) feinstes Garn, C.; feinste Leinwand, C.; — 4) ein leerer Platz, eine Lichtung im Walde, C.; — na čistini, auf einem Platze mit freier Aussicht, vzhŠt.
  52. čistǫ̑ča, f. die Reinheit, Jan., C., Mik., ogr.- Valj. (Rad).
  53. člẹ̑nčəc, -čəca, m. dem. členek, Valj. (Rad).
  54. člẹ̑nčək, -čka, m. dem. členek, Valj. (Rad).
  55. človẹ̑č, adj. = človečji: pred sin(m)i človečimi, ogr.- Valj. (Rad).
  56. človẹčȃnstvọ, n. die Menschlichkeit, die menschliche Natur, Habd., Mur., kajk.- Valj. (Rad), nk.
  57. človę̑čəc, -čca, m. dem. človek; das Menschlein, Habd., kajk.- Valj. (Rad).
  58. človẹ̑čjak, m. der Menschenkoth, Cig., Jan., Vrtov., Valj. (Rad).
  59. čmę̑łəc, m. ( nam. čebelec), der Bienenschwarm, Valj. (Rad).
  60. čǫ́ba, f. 1) die Lippe, die Lefze (o človeku zaničlj.) Mur., Jan., vzhŠt., BlKr., ogr.- C.; pl. čobe, das Maul, Mur., čobe je na stran potegnil in obregnil se, ogr.- Valj. (Rad); — čoba, das Maul: čobo obesiti, das Maul hangen lassen, M.; čobo napeti, protzen, C.; — 2) der Baumstrunk, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — 3) der vorstehende Rand am Schuh, die Fummel, (čuba) Cig.; — prim. čuba, šoba.
  61. čoháš, m. = čohar, kajk.- Valj. (Rad).
  62. čòp, čǫ́pa, m. 1) der Schopf, das Büschel (Haare, Federn), der Federbusch, Cig., Jan., Rož.- Kres; die Quaste, Mur., Cig., DZ.; — der Pinsel, Cig.; — der Kamm der Vögel, Z., Valj. (Rad); — der Schopf des Daches: celo noč sem moral čop mašiti s pezdirjem in slamo, da mi ni sneg zanašalo na podstrešje, Bes.; — 2) die kleine Horneule, Jarn.; Čop sedi na veji, Npes.-Schein.; — prim. nem. Schopf.
  63. čopə̀k, -pkà, m. dem. čop; das Schöpfchen; der Kamm der Vögel, Valj. (Rad); der Zipfel, V.-Cig.; — tudi: čǫ̑pək.
  64. čǫ̑rga, f. debelo, redko platno, hodnik, Valj. (Rad).
  65. črẹdár, -rja, m. der Dorfhirt, ogr.- Valj. (Rad).
  66. črẹ́dnica, f. črednikova žena, Valj. (Rad).
  67. črèns, -énsa, m. = črensa, Valj. (Rad).
  68. črẹpánja, ** f. = črepina, Mur., Danj.- Mik.; (črpanja) ogr.- Valj. (Rad).
  69. črẹpnjı̑čka, f. das Scherbchen, ogr.- Valj. (Rad).
  70. črẹ́šnjevəc, -vca, m. 1) der Ort, wo sich Kirschbäume befinden, C.; — 2) ein Kirschenholzstamm, Mik.; — 3) der Kirschbrantwein, Cig., M.; — der Kirschwein, Mur.; — 4) der Buchfink (fringilla caelebs), Kras- Erj. (Torb.), Štrek.; — 5) črešnjam podoben fižol, Kr.- M., Valj. (Rad), LjZv.
  71. črẹ̑vce, n. 1) dem. črevo, Cig.; tudi: črẹvcè, Valj. (Rad); — 2) kurja črevca, die Sternmiere (stellaria media), C.
  72. črìč, -íča, m., Valj. (Rad), pogl. čirič.
  73. črljèn, -éna, adj. roth, Habd., Guts., Mik., (-len), kajk.- Valj. (Rad).
  74. črlję̑nəc, -nca, m. 1) die Schamröthe: črljenec me oblije, C.; — 2) die Zwiebel, Habd., Cig.; črlę́nəc, Valj. (Rad).
  75. črnè, -ę́ta, m. schwarzer Ochs, Valj. (Rad).
  76. 1. črníca, f. 1) ime raznim živalim: črna koza, Erj. (Torb.); — kuna č., der Edelmarder, Svet. (Rok.); — čopasta, mala č., die Haubenente (anas fuligula), Cig.; — velika č., die See-Ente (anas fusca), Cig., Svet. (Rok.); — die Aesculapschlange (coluber Aesculapii), Štrek.; die Schwarznatter (coluber carbonarius), Erj. (Ž.); — der Dintenfisch (sepia), Jan., C., Erj. (Z.); — 2) ime raznemu sadju in rastlinam: črna podolgasta smokva, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — neka oljika, Rihenberk- Erj. (Torb.); — die Schwarzkirsche, Cig., Erj. (Torb.), Svet. (Rok.), LjZv.; — = borovnica, die Schwarzbeere, die Heidelbeere (vaccinium myrtillus), Jan., Tuš. (R.), Poh.; — der Samenhanf, Cig., C.; kmet ve, da so dvojne konoplje, da jedna — imenuje jo črnico — rodi, Erj. (Izb. sp.); — das Frauenhaar, (asplenium trichomanes), C., M.; — 3) der Humus, die Dammerde, Cig. (T.), C.; — 4) eine dunkelfärbige Geschwulst, Kr.- Valj. (Rad); — 5) die Schwarzsucht, Cig.
  77. črnílọ, n. 1) die Schwärze ( pos. die Schuhschwärze), Gor.; tiskarsko č., die Buchdruckerschwärze, Cig.; kitajsko č., die Tusch, Cig.; — 2) die schwarze Tinte, Habd., Pohl., Dict., Guts., Mur., Cig., Jan., Dalm., ogr.- Valj. (Rad), nk.; — 3) das schwarze Pigment im Auge, Cig. (T.); — 4) die Schwarztraube, Kamnica (pri Mariboru)- Kres; — 5) = muža, čreta, C.
  78. črnı̑vəc, -vca, m. 1) der Schwärzer, Cig.; — 2) der Anschwärzer, Cig., Valj. (Rad).
  79. črnjáč, m. črn človek, Valj. (Rad).
  80. 1. črnják, m. 1) männliches schwarzes Schwein, Valj. (Rad); — 2) = hudič, Valj. (Rad).
  81. črnjȃvka, f. 1) = črnavka, Habd., Cig., BlKr.; — 2) neka hruška, Bolc- Erj. (Torb.); — 3) schwärzliche Kuh, Valj. (Rad).
  82. črnjȇ, f. pl., ogr.- Valj. (Rad), pogl. črenje.
  83. čŕnkavec, -vca, m. der Mohr, ogr.- Valj. (Rad).
  84. črnúga, f. = črnoga, Z., kajk.- Valj. (Rad).
  85. čŕtalọ, n. 1) das Pflugmesser; tudi: črtálọ, Valj. (Rad); — 2) priprava z dvema zoboma, ki se rabi pri sejanju turščice, Rib.- DSv.
  86. črvojẹ̑d, f. der Wurmstich, Mur., Valj. (Rad).
  87. čtẹnjè, n. das Lesen, ogr.- Valj. (Rad).
  88. čtẹ́ti, čtẹ̑jem, vb. impf. lesen, kajk.- Valj. (Rad); — čtẹ̑m a. čtèm, ogr.- Valj. (Rad); — prim. šteti.
  89. čúba, f. = čoba, BlKr., kajk.- Valj. (Rad).
  90. čubák, m. človek z velikimi čubami, Valj. (Rad).
  91. čúča, f. die Hockhenne, Valj. (Rad).
  92. 2. čȗčək, -čka, m. 1) die Feldgrille, BlKr.; — 2) mlado pišče, kajk.- Valj. (Rad); — 3) der Oehrknopf, Tolm.- Štrek. (Let.).
  93. čúdọ, -desa, (-da), n. 1) das Wunder, Dict., Guts., V.-Cig., Jan.; čudesa delati, Trub.; spomnite na njegova čudesa, Dalm.; z večimi čudesi, Schönl.; čudesa na nebu in na zemlji, Bas.; pomlad razklada svoja čuda, Preš.; čudo! wunderbar! Boh., Dict.; čudo, prečudo! welch ein Wunder! M.; čuda ( gen.), sonderbar! ali čuda! dokončavši šole ni hotel dobro storiti, Jurč.; Je Drava in Sava pobrala mosti, Ni čuda, ni čuda, da ženina ni, Npes.- Valj. (Rad); — črez čudo, überaus, C.; bilo je tiho, za čudo tiho, wunderbar still, LjZv.; — 2) čudo (čuda) = überaus viel: čudo ljudi, Jan.; čuda ljudi je bilo, Cig.; med čuda zbrano množico, Vrt.; — in hohem Grade, überaus: čudo lepa noč, Cig.; čuda velik človek, Cig.; čudo hudoben, čudo rad, ogr.- C.; — 3) die Verwunderung: za čudo pridni so danes otroci, Erj. (Izb. sp.); orožje jim je od prevelikega čuda bilo iz rok padlo, Jsvkr.; beseda od čuda mu bo zastala, Ravn.; — die Bewunderung: čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn.- Mik.; čudesa vreden, Dict.; čuda vreden, Cv.; vsa v čudu strmela je v deklamovavko, Zv.
  94. čujénje, n. 1) das Hören, C.; — 2) das Wachen, Pok.- Valj. (Rad).
  95. čúljkavt, m. der Specht (po glasu "čulj"), Valj. (Rad).
  96. čúra, ** f. 1) = kura, C.; die Henne, Kr.- Valj. (Rad); — 2) der giftige Lerchenschwamm, V.-Cig.
  97. čúti, * čȗjem, vb. impf. 1) hören; čujte, čujte! hört! hört! čuješ? hörst du? — čul sem, ich habe mir sagen lassen, Jan.; — 2) wachen, wach sein; do polnoči čuti; Lenora, spiš al' čuješ? Preš.; — č. nad kom, nad čim, über jemanden, über etwas wachen, beaufsichtigen, Cig., Jan.; deželni odbor čuje nad gospodarstvom z občinsko glavno imovino, Levst. (Nauk); — čuti na kaj, acht geben: kdor Bogu veruje, čuje na zapovedi, Škrinj.- Valj. (Rad); Komur mar je prostost zlata, Na svoje naj poglede skrbno čuje, Preš.
  98. čúvati, -am, vb. impf. wachen, Mur.; č. nad kom (čim), jemanden (etwas) bewachen, beschützen, Cig., Jan., nk.; č. koga (kaj), Habd., Cig., kajk.- Valj. (Rad); — č. se, sich hüten, č. se koga (česa), sich vor jemandem (etwas) hüten, Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad), nk.; č. se od česa, Cig. (T.), kajk.- Valj. (Rad).
  99. čuvénje, n. das Wachen, C.; s svojim čuvenjem dodelal bode svoje delo, Rog.- Valj. (Rad).
  100. čvrstǫ̑ča, f. = čvrstost, kajk.- Valj. (Rad).

   1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA