ov="Tuš. (B.)" (101-200)

101. lóboda, f. die Melde (atriplex sp.), Dict., Mur., Tuš. (B.), Štrek., Prešnjica ( Ist.)- Erj. (Torb.); loboda je rastlina, ki se da za špinačo porabiti, SlGor.; — rdeča l., die rothe Melde (a. rubra), C., Medv. (Rok.); — bela l., die Garten-, Zuckermelde (a. hortensis), Cig., Medv. (Rok.), ogr.- Valj. (Rad); — tudi: lobóda.
102. ločíka, f. der Lattich, Jan., C.; divja l., wilder Lattich (lactuca scariola), morska l., der Meerlattich (ulva latissima), Tuš. (R.); strupena l., der Giftlattich (lactuca virosa), Tuš. (B.), Žnid.
103. lopátičast, adj. 1) spatenförmig, Cig., Jan.; l. list, Tuš. (B.); — 2) kielig (o ptičih), Cig.
104. 1. lǫ́ža, f. 1) = lož, C.; — 2) die Nachgeburt, C.; — 3) der Blütenboden, Tuš. (B.); — 4) = leža, lega, Mur.
105. ložnocvẹ̑tka, f. rastlina s podplodnim cvetom, ložnocvetke (thalamiflorae), Tuš. (B.).
106. 1. lučíca, f. 1) ženska, ki mrliče slači in oblači ter jim sveti, ko je neso k pogrebu, Lož ( Notr.)- Levst. (M.); — 2) die Lichtnelke (lychnis), C., Tuš. (B.).
107. lȗščək, -čka, m. dem. lusk; das Schötchen, Jan., Tuš. (B.).
108. mād, m. die Madie (madia sativa), Tuš. (B.).
109. 2. mȃh, mȃha, mahȗ, m. 1) das Moos; islandijski m., isländisches Moos (sphaerococcus crispus), Tuš. (B.); = bohinjski m., Cig., C.; = grenki m., C.; — 2) = barje, das Moor, der Morast, Cig., Nov., Ig; = pl. mahovi, Cig.; — 3) die Haarfedern junger Vögel, Cig.; die Flaumfedern: gosi dajo perje in mah v pernice, Ravn. (Abc.); — der Milchbart, Cig., Jan.; — ima še mah za ušesi = er ist noch nass hinter den Ohren, Met., Kr.
110. mahagōnovəc, -vca, m. der Mahagonibaum (Swietenia), Tuš. (B.).
111. maję́lovəc, -vca, m. der Tannenwedel (hippuris), Tuš. (B.), Zora.
112. manzanēj, m. der Manschinellenbaum (hippomane), Tuš. (B.).
113. masnica, f. die Schmiele (aira), Cig., Medv. (Rok.); krivinasta m., die Waldschmiele (aira flexuosa), Tuš. (B.); ( nam. mastnica, C.).
114. mȃternica, f. 1) die Gebärmutter; — 2) die Mutterkrankheit, die Hysterie, Mur., Cig., Jan.; — der Mutterkrampf, C.; die Kolik beim weibl. Geschlechte, vzhŠt.- C.; — 3) die Bienenkönigin, Cig., Polj.; — 4) die Plunzwurst, Pjk. (Črt.); — 5) kositerska m., die Zinnmutter, Cig.; — 6) = klobuk, die Essigmutter, Cig.; — 7) die Mutterzelle (stanica, ki se deli na dve ali več novih stanic), Tuš. (B.).
115. 2. medník, m. die Honigdrüse ( bot.), Tuš. (B.).
116. medstȃničən, -čna, adj. zwischen den Zellen befindlich, Intercellular-, Cig. (T.); medstanični prohodi, die Intercellulargänge, die Zwischengänge, medstanična tvarina, die Intercellularsubstanz, Cig. (T.), Tuš. (B.).
117. medúljevina, f. = medulja, Cig., Tuš. (B.), Medv. (Rok.).
118. mẹhúrək, -rka, m. dem. mehur; — die Balgfrucht, Tuš. (B.).
119. mẹšı̑čək, * -čka, m. dem. mešič; 1) das Bälglein, M.; — lasni m., der Haarbalg, Erj. (Som.); — kleiner Schlauch, Mur.; mezgovni m., der Lymphschlauch, Erj. (Som.); solzni m., der Thränensack, Cig.; — das Beutelchen, Jan.; — 2) die Insectenpuppe, Cig., Jan.; — 3) klični m., das Steinbläschen, Tuš. (B.).
120. metúljast, adj. 1) schmetterlingsförmig, Cig., Tuš. (B.); — 2) flatterhaft, Dol.- M.
121. mı̑łnica, f. 1) das Seifenwasser, Cig., Jan., C., DZ.; — 2) das Seifenkraut (saponaria), Cig., C., Tuš. (B.).
122. mlẹ́čək, -čka, m. 1) rastlinski mlečni sok, Cig., Jan.; — 2) die Wolfsmilch (euphorbia), Cig., Jan., BlKr., M., Tuš. (B.), Medv. (Rok.); bleda kakor m., Vrtov. (Km. k.); — garjavi m., cypressenartige Wolfsmilch (euphorbia cyparissias), Tuš. (R.), Medv. (Rok.); — krvavi m., das Schöllkraut (chelidonium maius), Jan., C.; = krvni m., Cig.
123. mlẹ́čən, -čna, adj. Milch-; mlẹ̑čna cev, das Milchgefäß ( bot.), Tuš. (B.); — milchig; mlečna krava, eine milchreiche Kuh; — mlečno drevo, der Kuhbaum (galactodendron), Cig.
124. mlẹ́kọ, n. die Milch; sladko, kislo m., süße, saure Milch; posneto m., abgerahmte Milch; pinjeno m., die Buttermilch; — vince kakor mleko! Zv.; mleko se še tvojih zob drži = du bist noch ein Kind; m. izpod krave, frisch gemolkene Milch; po ptičje m. poslati = nach Mückenfett schicken, Cig.; vse ima, le ptičjega mleka ne, Notr.; — 2) kačje m., der Kuckucksspeichel (ein Schaum auf Weidenbäumen), = kačji pljunec, Ip.- Erj. (Torb.); — 3) pasje m., die Gartenwolfsmilch (euphorbia peplus), Cig., Jan., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); = volčje m., Cig., Jan.; — ptičje m., die Vogelmilch (ornithogalum), Cig., Tuš. (B.); belo in rumeno ptičje m., weißer und gelber Milchstern (ornithogalum umbellatum et luteum), Tuš. (R.); — krvno m., das Schöllkraut (chelidonium maius), Dict., Z.
125. mlẹ́kovəc, -vca, m. 1) der Milchbaum, der Kuhbaum (galactodendron), Tuš. (B.); — 2) der Milchquarz, Erj. (Min.).
126. mōšusov, adj. Moschus-; mošusova zel, die Gauklerblume (mimulus), Tuš. (B.).
127. motovı̑łəc, -łca, m. 1) neko orodje za vez v vinogradu, Ščav.- C.; — 2) der Rapunzelsalat (valerianella), Cig., Jan., M., C., Tuš. (B.); — 3) = metulj, pogl. motoviljec.
128. mrẹ́ža, f. das Netz; mreže plesti; mrežo nastaviti, ein Netz stellen; v mrežo se ujeti, ins Garn gehen; — (železna) mreža, das Gitter; — der Rost zum Braten; — stopinjska m., das Gradnetz ( geogr.), Jan., Jes.; — die Federwolke, Cig. (T.); — der Siebboden, Cig.; — 2) povodna m., neka alga (hydrodictyon), Tuš. (B.).
129. mrtvíka, f. der Mastixbaum (pistacia lentiscus), Z., Tuš. (B.).
130. mȓzličnik, m. der Fieberklee, die dreiblättrige Zottenblume (menyanthes trifoliata), Cig., Tuš. (B.); — modri m., das Vergissmeinnicht, Hip. (Orb.).
131. mučeníca, f. 1) die Märtyrerin, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) die Passionsblume (passiflora), Cig., Tuš. (B.).
132. mȗnəc, -nca, m. breitblättriges Wollgras (eriophorum latifolium), Cig., Tuš. (B.).
133. muškȃtov, adj. Muscat-, Cig., Jan.; m. oreh, die Muscatnuss, Cig., Jan., Tuš. (B.).
134. muškȃtovəc, -vca, m. 1) der Muscatellerwein, Cig.; — 2) der Muscatnussbaum (myristica moschata), Tuš. (B.).
135. nadplǫ́dən, -dna, adj. stempelständig, epigyn ( bot.), Cig. (T.), Tuš. (B.).
136. napíliti, -pı̑lim, vb. pf. 1) anfeilen, Mur., Cig.; — ansägen: napiljen list, gesägtes Blatt, Cig. (T.), Tuš. (B.), Vrt.; — 2) eine gewisse Menge feilen oder sägen; — 3) n. se, sich satt feilen oder sägen; — 4) n. se česa, etwas mühsam erlernen, einbüffeln, Jan. (H.).
137. napȓstəc, -tca, m. der Fingerhut (digitalis), Cig., Jan., Medv. (Rok.), Tuš. (B.).
138. narcīs, m. die Narcisse (narcissus), Cig., Tuš. (B.).
139. narẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. 1) einen Anschnitt machen, anschneiden; n. deblo, lubje, palico; narezan list, gekerbtes Blatt, Cig. (T.), Tuš. (B.); — 2) eine gewisse Menge abschneiden oder zerschneiden; n. šib, kruha, krompirja; — 3) durchhauen abprügeln: n. koga, C.
140. nočníca, f. 1) die Nachtschwärmerin, Valj. (Rad); — 2) die Nachtviole (hesperis), Tuš. (B.).
141. nóga, f. 1) der Fuß, das Bein; od nog do glave; z nogami in rokami; z nogami teptati; z obema nogama teptati; na nogah biti, auf den Beinen sein, aufsein; na noge! auf! izpod nog iti, spraviti, aus dem Wege gehen, schaffen; od mladih nog, von Kindesbeinen an, von Jugend auf; pod nogami imeti koga, jemanden im Gehorsam halten, Jsvkr.; pod noge se dati komu, sich jemandem ganz ergeben: dal se je babi pod noge, Polj.; pod nogami komu biti, jemandem gehorsam sein, C.; — z desno nogo v črevlju, z levo pak v kožuhu, t. j. drugače govori, kakor misli, Krelj; — der Fuß eines Tisches, Sessels u. dgl.; — 2) četrtina orehovega jedra, Bolc- Erj. (Torb.); — 3) kračja n., der Drudenfuß (pentangulum), Plužna- Erj. (Torb.); = morska n., Kras- Erj. (Torb.), jvzhŠt.; tudi: morina n., Črniče ( Goriš.); = sračja n., GBrda- Erj. (Torb.); = stračja n., Pod Krnom- Erj. (Torb.); — 4) rastline: sračja n., der Krähenfuß (plantago coronopus), Cig., Medv. (Rok.); — volčja n., der Wiesenandorn (marrubium vulgare), Cig.; — zajčja n., der Hasenklee (trifolium arvense), Cig.; — mačja n., das Gauchheil (anagallis arvensis), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — vranja n., die Stinkkresse (lepidium ruderale), C.
142. nožíca, f. dem. noga; 1) das Füßchen; — 2) zajčje nožice, das Katzenpfötchen (gnaphalium dioicum), Tuš. (B.).
143. nǫ́žnica, f. 1) die Messerscheide, die Scheide, bes. die Schwert- oder Säbelscheide, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., Dol.; nav. pl. nožnice, Alas., Guts., Mur., Cig., Krelj, Hip. (Orb.); meč iz nožnic izdreti, Dalm.; — das Futteral: (n. za britvo), Dict.; (n. za naočnike), Cig.; (n. za knjigo), Savinska dol.; — listna n., die Blattscheide, Cig. (T.), Tuš. (B.); — 2) die Erbsenschote, Mariborska ok.- C.; — 3) pl. nožnice, bei der Stampfe die durchlöcherten Bretter, durch deren Löcher die Stampfschäfte (pahi) gehen, Dol.; — 4) neka skoljka: die Messerscheide (solen vagina), Erj. (Ž.); — tudi: nožníca.
144. nȗnka, f. der Safran (crocus), Tuš. (B.); bele nunke, der weiße Frühlingssafran (crocus albiflorus), Nkol.
145. obplǫ́dən, -dna, adj. perigyn ( bot.), Tuš. (B.).
146. ǫ́čiti, -im, vb. impf. = z očesom (popkom) cepiti, oculieren, Tuš. (B.).
147. ogrinjálọ, n. das Umhängtuch der Frauen, Cig.; — die Hülle, Mur., Cig., Jan.; — cvetno o., die Blütenhülle, Tuš. (B.).
148. órẹh, -ẹ́ha, m. die Walnuss, der Walnussbaum; navadni o. (juglans regia), Tuš. (R.); tudi: laški o., Cig., Jan.; ni piškavega oreha vreden = er ist keinen Schuss Pulver wert; laže, kakor bi orehe tolkel = er lügt ohne Scheu, Met.; — podzemeljski o. (trachis hypogaea), Tuš. (B.); — povodni o., sad (trapa natans), Tuš. (B.); = vodni ali bodeči o., Josch; — divji o., der Kreuzdorn (rhamnus alpina), Ip.; — svinjski o., das Saubrot (cyclamen), ogr.- C.; — strupeni o., das Krähenauge (nux vomica), Strp.
149. oslẹ̀z, -slẹ́za, m. der Ibisch (hibiscus), Z., Tuš. (B.); — prim. slez.
150. pálička, f. dem. palica; 1) das Stöckchen; — 2) der Klöpfel (bei der Trommel), Cig.; — 3) neka alga (bacillare), Tuš. (B.).
151. párožnica, f. neka alga (chara), Tuš. (B.).
152. pastināka, f. die Pastinake (pastinaca), Tuš. (B.).
153. pelargōnija, f. die Pelargonie (pelargonium), Tuš. (B.).
154. pelı̑nčək, -čka, m. eine asiatische Wermutart (artemisia contra), (seme daje prah za gliste), Tuš. (B.).
155. pelod, m. = cvetni prah, Tuš. (B.); — prim. hs. pelud (v istem pomenu).
156. pelodək, -dka, m. dem. pelod, Tuš. (B.).
157. petopȓstnik, m. das Fünffingerkraut, Cig., Jan., C., Tuš. (B.).
158. pəzdə̀k, -zdkà, m. = pezdec 3), der Flockenstäubling (bovista), Cig., Tuš. (B.).
159. pijȃvčnica, f. die Lysimachie (lysimachia), Tuš. (B.), Medv. (Rok.).
160. pimēntovəc, m. der Pimentbaum (myrtus pimenta), Tuš. (B.).
161. 3. pı̑r, m. = pira, der Spelt, der Dinkel (triticum spelta), Cig., Tuš. (B.), vzhŠt.- C.
162. piríka, f. die gemeine Quecke (triticum [agropyrum] repens), Cig., Jan., C., Tuš. (B.); — pasja p., die Hundsquecke (t. [agr.] caninum), Cig.
163. pláščək, -ščka, m. dem. plašč; 1) das Mäntelchen; — 2) der Königsmantel (eine Muschel), Cig.; — 3) device Marije p., der Frauenmantel (alchemilla vulgaris), Cig., Jan., Tuš. (B.).
164. platníca, f. 1) der Seitentheil, besonders von flacher Form, Mur., C.; die Seitenplatte, C.; das Seitenbrett, Z.; trlica je iz dveh platnic, vzhŠt.- Vest.; — die Bohle übhpt., Cig.; das Futterbrett, Jan.; der Brückenbalken, C.; — ein platter Stein, C.; — das Blatt des Messer- o. Gabelgriffes; noževe platnice, C.; — 2) der Buchdeckel; v trde platnice vezana knjiga; — 3) der Thürflügel, Cig.; — der Fensterladen, C.; — 4) = list, das Sägeblatt, Cig.; — 5) = platišče, die Radfelge, C., kajk.- Valj. (Rad); bes. die breite Felge eines unbeschienten Rades, Z.; — 6) = platenica 1), der zum Zersägen bestimmte Baumstamm, C.; — 7) der Hinterbacken: hoditi tako, da noga bije proti platnicama (der Anfersegang), Telov.; — 8) ein abschüssiger Acker unter einem Walde oder Weinberge, Hal.- C.; — 9) die vom Kerne gehende Pfirsich, Cig., Vrtov.- C., Rihenberk- Erj. (Torb.); prim. platenica 2); — 10) = platica 3), der Frauenfisch, der Frauennerfling (leuciscus virgo), Kostanjevica, Ljub.- Erj. (Torb.); — 11) der Blätterpilz (agaricus), Tuš. (B.).
165. pljȗčnjak, m. = pljučnica, pljučnik, das Lungenkraut (pulmonaria), Cig.; — isländisches Moos (cetraria islandica), Tuš. (B.); = živinski p., die Baumflechte, das Baumlungenkraut, C.
166. plúta, f. = probkovina, der Kork, Cig., Jan., Cig. (T.), Tuš. (B.), nk.; — hs.
167. podgǫ̑bje, n. das Unterlager der Pilze, das Schwammgewebe (mycelium), Cig. (T.), Tuš. (B.); — češ.
168. podplǫ́dən, -dna, adj. hypogynisch ( bot.), Cig., Tuš. (B.).
169. pokalı̑n, m. die Judenkirsche (physalis Alkekengi), Tuš. (B.), Medv. (Rok.).
170. póprika, f. 1) Cig., Jan., Tuš. (B.), pogl. paprika; — 2) neka goba, = ujedavka, Rihenberk- Erj. (Torb.).
171. póprovəc, -vca, m. 1) der Pfefferstrauch (piper nigrum), Jan., Tuš. (B.); — 2) der Pfefferstein, Cig.
172. porȃstəc, -stca, m. das Brunnenleberkraut (marchantia polymorpha), Tuš. (B.).
173. porẹ̑čnik, m. der Froschlattich (alisma), Cig., Tuš. (B.).
174. 2. práha, f. die Brache; v praho puščati, brach liegen lassen, Tuš. (B.); praho delati, napravljati, za (v) praho orati = prašiti, einen Acker pflügen, um ihn dann einige Zeit brach liegen zu lassen; — iz nem.
175. prę́slica, f. 1) das Gestell, worauf das zu spinnende Spinnhaar befestigt wird, der Spinnrocken; — die Spindel, Štrek.; — ženska p., der Weibermann, der Weibernarr, Cig.; — žlahtnost po preslici, der Adel von mütterlicher Seite, der Kunkeladel, Cig.; — 2) der Drehling (Drilling, Trilling), das Getriebe, in welches das Zahnrad der Mühle greift; die ähnliche Vorrichtung bei der Sägemühle, Notr.; — 3) die Schraubenspindel bei der Presse, bes. pl. preslice, das Gestell mit den zwei Schraubenspindeln bei der Schraubenpresse, C.; — 4) das Zinnkraut, der Schachtelhalm (equisetum), Cig., Jan., C.; njivska p., der Acker-Schachtelhalm (equisetum arvense), Tuš. (B.); — žabja p., der Sumpf-Schachtelhalm (equisetum palustre), Medv. (Rok.); — 5) die Morchel oder Maurachel, Ip.- Erj. (Torb.).
176. prilı̑stək, -stka, m. das Nebenblatt, Cig. (T.), Tuš. (B.).
177. priprȃvək, -vka, m. 1) die Vorbereitung, die Vorkehrung, Mur., Cig., Jan.; pripravki, die Vorbereitungen, C.; — die Zubereitung, Mur., Cig., Jan.; — 2) das Zubereitete, das Präparat, Tuš. (B.); cinkovi pripravki, Strp.; — 3) das Erworbene, der Erwerb, der Vorrath, C.
178. privẹ́nčič, m. = privenec, Tuš. (B.).
179. prǫ́žən, -žna, adj. spannkräftig, elastisch, Cig., Jan., Cig. (T.), Tuš. (B.), Sen. (Fiz.), nk.; prǫ̑žna smola = kavčuk, Vrt.; — mit einer elastischen Feder versehen: prožna tehtnica, die Federwage, Cig. (T.); prožna zaklopnica, das Federventil, Cig. (T.); prožno šestilo, der Federzirkel, Cig. (T.).
180. rakı̑ta, f. eine Art Bachweide, Mur., Cig., Jan., Mik.; die graue Bachweide (salix incana), Tuš. (B.), Dol., vzhŠt.
181. rámšəlj, -šlja, m. der Ramsel, die Milchblume (polygala vulgaris), Cig., Tuš. (B.); — iz nem.
182. rȃšəc, -šca, m. = orešec, die Wassernuss (trapa natans), Tuš. (B.).
183. razrȃst, f. die Verzweigung, Cig.; najbolj prosta razrast deblom je vilasta, Tuš. (B.).
184. 1. rę́ja, f. 1) die Ernährung und Pflege, das Großziehen, die Zucht; živinče dati komu v rejo; v reji biti; v reji imeti; (o človeku) die Verpflegung: črednik, ki pase srenjsko živino, hodi na rejo k posameznim gospodarjem, Glas., Kras; dobre reje biti, gut genährt sein, C.; = lepe reje biti, Cv.; — die Nahrung, C.; iz zemlje rejo sesati, C.; — das Kostgeschäft: vrednostni papir se da na rejo, DZ.; — 2) svinjska r., der Schneckenklee (medicago falcata), Tuš. (B.), Medv. (Rok.).
185. 2. rẹ́pica, f. dem. repa; 1) das Rübchen; — 2) die Kniescheibe, C.; — 3) = ogrščica, der Repskohl (brassica napus), Cig., Tuš. (R.), DZ.; — papeževa r., die Erdbirne, der Topinambour (helianthus tuberosus), C., Tuš. (B.); = laška r., C.; — kozja r., das Saubrot (cyclamen), Cig., Jan., M.; tudi samo: repica, Savinska dol.; — pasja r., C.; — 4) repíca, = krompir, Jan., Josch, Kor.
186. repȗšəc, -šca, m. der Rapunzel (campanula rapunculus), Cig., Jan.; (phytheuma), Tuš. (B.).
187. rọ̑g, rọ̑ga, rogȃ, m. 1) das Horn; trdo kakor rog; tema je kakor v rogu; — r. obilnosti, das Füllhorn, Cig., Jan.; = r. obilja, C.; = r. izobilja, Cig. (T.); — das Horn (als Blasinstrument); na r. trobiti; v en r. trobita, er bläst mit ihm in ein Horn, Cig.; — živi rog, die Fleischsohle am Hufe, V.-Cig.; — v kozji r. ugnati, ins Bockshorn jagen ( germ.); — 2) iz roga napravljene reči: der Schröpfkopf; roge staviti; — der Wurstbügel, das Wursthorn, um welches beim Füllen das Darmende geschlagen wird, Gor.; — ein aus Horn gemachter Griff oder Stiel; — 3) rogu podobne stvari: das Kipfel; Gor.; — das Fühlhorn der Schnecke; polž, polž, pokaži roge! — koruzni r., der Kukuruzkolben, BlKr.; — deževni r., der Regenbogen, Danj.- C.; = r. sv. Petra, ogr.- C.; — die Beule: rog se naredi n. pr. človeku na čelu od udarca; — 4) jelenski r., der Sumach (rhus cotinus), Tuš. (B.); = jelenov r., Medv. (Rok.).
188. rogovı̑łčək, -čka, m. eine Art kleine Pfahlbohne, Z.; — die Stechwinde, die Sassaparille (smilax), C., Tuš. (B.).
189. rọ̑žka, f. 1) die Schließfrucht, Jan., Cig. (T.), Tuš. (B.); — 2) kravje ime: krava z velikima rogoma, Cig.; — 3) ovčje ime, Ist.- Erj. (Torb.).
190. rȗj, m. der Färberbaum, der Perrückenbaum, der Gelbholzsumach (rhus cotinus), Cig., Jan., C., Kras- Mik., Tuš. (B.), Štrek.
191. rumeník, m. 1) der Eierdotter, C.; — 2) der Saflor (carthamus), C., Tuš. (B.).
192. 2. rútica, f. dem. 2. ruta; die Raute (ruta), Cig., Tuš. (B.); gorje vam, ki desetinite rutico! Trub., Jap. (Sv. p.); vinska r., die Weinraute, die Gartenraute (ruta graveolens), Cig.
193. sāgo, m. moka iz palmovega stržena, der Sago, Cig., Tuš. (B.).
194. samovrȃtəc, -tca, m. der Fichtenspargel (monotropa hypopitys), Tuš. (B.).
195. sēnesov, adj. s. grm, der Sennesstrauch (cassia), Tuš. (B.).
196. skálovəc, -vca, m. 1) = srakoper, C.; — 2) neki lišaj (roccella), Tuš. (B.).
197. skobotovəc, -vca, m. der Pfeifenstrauch (philadelphus), Tuš. (B.), Medv. (Rok.).
198. skrę̑čnik, m. der Günsel (ajuga), Cig., Jan., Tuš. (B.), Medv. (Rok.).
199. sladíka, f. močvirska s., das Managras, der Manaschwingel (glyceria fluitans), Z., Tuš. (B.).
200. slȃdje, n. coll. Malz, Mur., Cig., Jan., Tuš. (B.); tudi: sladjè, Mur.

   1 101 201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani