ov="Trst. (Let.)" (101-200)

101. mrnjȃvəc, -vca, m. ein mürrischer Mensch, Trst. (Let.).
102. mȗh, m. žival od koze in ovna, Poh.- Trst. (Let.).
103. múhəlj, -hlja, m. der Grillenfänger, Zora; = trdovratnež, Trst. (Let.).
104. múna, f. = muca, die Katze, Guts., Mur., Jan., Kor.- Trst. (Let.); — prim. kor.-nem. muine = Katze.
105. 2. múrica, f. das Melkschaff, C.; — = mlečni lonec, Št.- Trst. (Let.).
106. mȗžnat, adj. sumpfig, C., Trst. (Let.); schlammig, Cig.
107. 2. noríti, -ím, vb. impf. eintauchen, Z., Trst. (Let.).
108. obdẹlovȃtelj, m. der Bearbeiter, Zora, Trst. (Let.).
109. 2. obrẹ́gniti se, -brẹ̑gnem se, vb. pf. = razsvetiti se: nebo se je obregnilo, Trst. (Let.); — prim. bregniti.
110. obvíkniti, -vı̑knem, vb. pf. 1) üblich werden, Z., Bes., Trst. (Let.); — 2) o. se, sich angewöhnen, C.
111. 1. ogǫ́rək, -rka, m. dem. 1. ogor; der Aal, Trst. (Let.).
112. ogrščák, m. der Ost- oder Nordostwind, Trst. (Let.); ogȓščak ("ogršek"), Slom.- C., jvzhŠt.
113. ogȗrək, -rka, m. die Gurke, Dict., Hip.- C., Trst. (Let.).
114. okòł, -kóla, m. 1) eine Umzäunung (für Schweine, Schafe), der Viehhof, Mur., Jan., Danj.- Mik., C. ( Vest.), Trst. (Let.); — ein umzäunter Weideplatz, vzhŠt.; — der eingefriedete Platz um ein Haus herum, SlGor.; — 2) der Umkreis, Mik.; — tudi: ókoł, izgovarja se nav. ókol (ókolj), vzhŠt.
115. omikávati, -am, vb. impf. ad omikati; 1) hecheln, Mur.; o. lan, Trst. (Let.); — 2) bilden, Cig.
116. opovrgávati, -am, vb. impf. ad opovreči; widerlegen, Trst. (Let.), nk.
117. pajarščák, m. ein lauer Wind, C.; veter, ki z Bavarskega veje, Trst. (Let.).
118. pę́kəv, -kve, f. die Bratpfanne, Mur., Cig.; pogača v pekvi, Trst. (Let.); — prim. pekva.
119. pę̑kva, f. die Bratpfanne, Mur., Trst. (Let.), BlKr., vzhŠt.
120. pı̑ckati, -am, vb. impf. po malem pikati, Trst. (Let.).
121. pigúčav, adj. = pegast, fleckig, Habd.- Mik., ogr.- Trst. (Let.).
122. 2. pı̑nka, f. das Bröschen, Mur., Kor.- Trst. (Let.); ne pinka, gar nichts, Mur.
123. plemenjáča, f. das Zuchtschwein, C., Trst. (Let.), vzhŠt.
124. pobróditi, -brǫ́dim, vb. pf. 1) mit einer Flüssigkeit beschmutzen, C.; — p. se, sich besudeln, sich beschmutzen ( z. B. beim Essen), Trst. (Let.); — 2) ein wenig herumwühlen (in einer Flüssigkeit), Z.
125. podletẹ́ti, -ím, vb. pf. darunter fliegen, M.; ako lastavica kravo podleti, onda krava doji krvavo mleko, kajk.- Valj. (Vest.); — zmote mi tu in tam podlete, Irrthümer schleichen sich mir hie und da ein, Trst. (Let.).
126. pogáča, f. 1) das Aschenbrot: kruh brez kvasu, pečen v pepelu ali pod kako posodo obloženo z žerjavico, Habd., Cig., Štrek., Goriš.- Erj. (Torb.); — 2) der Kuchen; das Weißbrot; bes. das Pathenbrot; pogačo bo jedla = porodila bo, Notr.; ženitna p., das Hochzeitsbrot, Cig.; — čebelna p., das Bienenbrot, Cig.; — cvetna p., der Blütenkuchen ( bot.), Cig. (T.); — 3) die Honigscheibe: pogače, das Gewirk im Bienenstocke, Cig., Št.; — 4) die Scheibe im Hüttenbau, Cig.; — 5) die Nachgeburt, Trst. (Let.); — 6) der Vogelknöterich (polygonum aviculare), C.; (tudi: svinjske pogače, C.); — prim. it. focaccia, srlat. focacius, Mik. (Et.).
127. pogáčica, f. dem. pogača; 1) ein kleiner Kuchen; — 2) die Kniescheibe, Cig. (T.), C., Erj. (Som.), Trst. (Let.); — 3) die Trollblumme (trollius europaeus), KrGora- Erj. (Torb.); — kozja p., der Schneeball (viburnum opulus), Tuš. (R.); — neko jabolko, Kanal- Erj. (Torb.).
128. pǫ́gica, f. pogice = z rožiči na pogačah izbadane okrogle podobice, Trst. (Let.); — prim. poga.
129. pogǫ̑je, adv. compar. ad pogosto, Jan., C., Slom., Trst. (Let.); — pogl. pogošče.
130. popričeváti, -ȗjem, vb. impf. ad popričati; Zeugnisse, Belege für etwas beibringen: p. kaj s čim, Trst. (Let.).
131. 2. posǫ̑dva, f. = 2. posoda, das Gefäß, Mur., Trst. (Let.).
132. poznamenjevȃnje, n. das Bezeichnen, die Bezeichnung, (-menov-) Mur., Trst. (Let.), Nov., Zora.
133. poznamenjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad poznameniti; bezeichnen, kenntlich machen, (-menov-) Mur., Trst. (Let.).
134. poznȃtelj, m. = poznavatelj, der Kenner, Trst. (Let.).
135. prábivȃvəc, -vca, m. = prabivatelj, Trst. (Let.), Bes.
136. prásorǫ́dən, -dna, adj. urverwandt, Trst. (Let.).
137. prašína, f. die Staubmasse, das Gestübe, Jan., Trst. (Let.); die Staubwolke, Vrt.
138. preučíti, -ím, vb. pf. 1) durchstudieren: p. kaj, Jan., Cig. (T.), Trst. (Let.); nk.; ( hs.); — 2) p. se, mit Lernen zubringen: p. se ves dan, Cig.; — 3) eines andern belehren, zu einer andern Ansicht bekehren, Cig., M., Nov.- C.; redarstvo se ni dalo p., Navr. (Kop. sp.).
139. pričálọ, n. = izpričevalo, das Zeugnis, C., Trst. (Let.).
140. prihotljìv, adj. gierig, Trst. (Let.).
141. pritrǫ́biti, -im, vb. pf. 1) ein Blasinstrument ( z. B. ein Horn) blasend herankommen; — 2) erblasen, Cig.; — herbeiblasen: p. mladoletje (o trobenticah), Trst. (Let.).
142. prprnják, m. nekak kruh, vzhŠt.- Trst. (Let.).
143. pȓvlje, adv. früher, eher, Jan., Mik., Trst. (Let.), Ščav., ogr.- C.; najprvlje, ogr.- C.
144. pútavəc, -vca, m. 1) der einen Leibschaden hat, C., vzhŠt.; — 2) der Stier, Ščav.- Trst. (Let.); — 3) ein unreifes Wesen, der Gelbschnabel, C.; — 4) das kleine Löwenmaul (antirrhinum orontium), (-ovec) Josch.
145. púža, f. 1) das Mädchen, Cig., Št.- Valj. (Rad), Poh.- Trst. (Let.); — 2) die Puppe, Cig., Jan.; — prim. lat. pusa, Mädchen.
146. rárog, m. der Heuschreckenkrebs (palinurus vulgaris), Martinščica na Čresu- Erj. (Torb.), Trst. (Let.); — hs.
147. razgę́gati, -am, vb. pf. = razgaliti, Z., Trst. (Let.).
148. razkalováti, -ȗjem, vb. impf. ad razkalati, Trst. (Let.).
149. razkoštráti, -ȃm, vb. pf. = razkuštrati, Trst. (Let.), Bes.; razkoštran, zerzaust, Cerovo- Erj. (Torb.).
150. razkrı̑špati, -am, vb. pf. zerzausen: kure so ajdo razkrišpale, Trst. (Let.).
151. 1. rę́ga, f. 1) der Riss, die Spalte, Habd.- Mik., Cig., Jan., Fr.- C.; posoda je imela na vseh straneh poke in rege, Cv.; — 2) der Einschnitt, die Kerbe, (raga) SlGor.- C.; — 3) der Streifen, (raga) Mur., SlGor.- C., Vest., Trst. (Let.); — 4) die Grimasse, Cig.
152. rẹzáč, m. 1) der etwas schneidet: der Futterschneider, Jan.; — der Vorschneider, Cig.; — der Sägemann, Telov.; — der Rebenschnitter, Mur., Danj.- Mik., Vrtov. (Vin.), Trst. (Let.), Št.; — 2) das Schneidewerkzeug für Reben, M.
153. rogožnják, m. neka vrsta rogoza, Trst. (Let.).
154. rohtáč, m. = rujhtač, Trst. (Let.).
155. rǫ́htəlj, -tlja, m. = rujhtač, Trst. (Let.).
156. rǫ́ja, f. tudi pl. rǫ́je, 1) der Wassergraben, der Wassercanal, bes. die Wasserleitung bei Mühlen, der Mühlgang, Soška dol.- Erj. (Torb.), Gor.; voda je uhajala črez roje in črez korita, Erj. (Izb. sp.); — roja, der Regenbach, Kor.- Trst. (Let.); — roja = majhna voda, luža, KrGora- DSv.; — das bereits ausgetrocknete Bett eines Wassergrabens oder Baches, Savinska dol.; (roje, po raznih krajih kranjske zemlje taka mesta, koder ob deževju voda vstaja kvišku iz tal, tudi ime vasem, Erj. [Torb.]); — 2) die Nuth des Kettenbaumes am Webstuhl, Bolc- Erj. (Torb.); — 3) roja = trstovje in druge povodne rastline vse skupaj, das Röhricht, Cerknica- Erj. (Torb.); pos. das Riedgras (carex humilis), Povir (Kras)- Erj. (Torb.).
157. romíh, m. neka vrsta sliv, Trst. (Let.).
158. rúžiti, rȗžim, vb. impf. aushülsen, schälen: fižol, grah r.; zelene orehe r., Cig., Jan., Dol.; grah se ruži, die Erbsen rühren sich aus, Cig.; — entkörnen: koruzo r., Cig., Lašče- Erj. (Torb.), jvzhŠt., BlKr.; — korenje r. = blato s korenja strgati, Celjska ok.- Trst. (Let.); — r. koga, jemanden ausziehen ( fig.), Zv.; — prim. žuriti.
159. sagljáti, -ȃm, vb. impf. Leute ausrichten, Trst. (Let.); — prim. segljati?
160. salaševáti, -ȗjem, vb. impf. = stanovati, ogr.- C., Trst. (Let.).
161. sẹjáč, m. der Säemann, Jan., ogr., kajk.- Valj. (Rad), Trst. (Let.).
162. sklę́ncati, -am, vb. impf. hinken, Trst. (Let.).
163. sklẹzę̑na, f. = 1. slezena, C., Trst. (Let.).
164. sklízək, -zka, adj. schlüpfrig, Jan., C., Mik., Trst. (Let.), Npes.-Vraz, vzhŠt.
165. skǫ̑tnik, m. das Beinheil (symphytum), Trst. (Let.).
166. skvę́čiti, -kvę̑čim, vb. pf. verkrümmen, zerknicken, C., ZgD., Trst. (Let.), jvzhŠt.
167. slavìč, -íča, m. die Nachtigall, Guts., Mur., Cig., Jan., Hip. (Orb.), Trst. (Let.), Danj.- Valj. (Rad), vzhŠt.
168. sokàt, -áta, adj. 1) ästig, C.; — 2) knorrig: ( pren.) = trščat: s. človek, Trst. (Let.).
169. sokotáti, -ȃm, vb. impf. lärmen, Št.- Trst. (Let.).
170. soplemeník, m. der Stammgenosse, C., Trst. (Let.).
171. srẹdovẹ́čən, -čna, adj., Cig. (T.), C., Trst. (Let.), pogl. srednjevečen.
172. sȓh, m. der Schauer, Jan., Trst. (Let.); srhi gredo po meni, ein Schauer überläuft mich, Z.
173. sȓhast, adj. = srhljiv, Trst. (Let.).
174. sŕšast, adj. struppig: sršasta krava, C.; — grobwollig, Trst. (Let.).
175. 2. stı̑rati, -am, vb. pf. herabjagen, herabdrängen, Cig.; verdrängen, Trst. (Let.); — fortjagen, Cig.; — prim. iztirati.
176. storžìč, -íča, m. dem. storž; der Maiskolben, Trst. (Let.).
177. strátiti, -im, vb. pf. zugrunde richten, Jan.; huda ral mi je vole stratila, Trst. (Let.); — verwüsten, Dict.; stračena njiva, Mik.; — stračen denar, verdorbenes, ungiltiges Geld, vzhŠt.- Vest.; — vergeuden, Jan.
178. strǫ̑šək, -ška, m. 1) die Auslage, der Aufwand, Habd.- Mik., Guts., Mur., Cig.; nav. pl. stroški, die Kosten, die Ausgaben; na svoje stroške potovati; upravni s., die Verwaltungskosten; — 2) die Kost, die Nahrung, Mur., vzhŠt.- C.; pri kom na strošku biti, C.; daj drvarjem stroška! Trst. (Let.); potni s., die Wegzehrung, C.; — die Lebensmittel: nimamo stroška, C.
179. stržę̑nat, adj. markig, Cig., Trst. (Let.).
180. svǫ̑jstvən, -stvəna, adj. eigenthümlich, Zora, Trst. (Let.); charakteristisch, Cig. (T.); specifisch, Cig.
181. šaríca, f. = 2. šar, das Riedgras (carex), C., Trst. (Let.).
182. 1. šáriti, -im, vb. impf. bunt färben, C., Trst. (Let.); färben, anstreichen, C., Vrt.; — prim. 1. šar.
183. šíkniti, šı̑knem, vb. pf. 1) in einem Strahl hervorschießen (von einer Flüssigkeit), Trst. (Let.); — 2) = s šibo ali bičem udariti, Z., Zora.
184. šklę́mpav, adj. hinkend, Št.- Vest., C., Trst. (Let.).
185. škrámpəlj, -plja, m. = škrambelj, krempelj, Trst. (Let.).
186. štúbəlj, -blja, m. eine Art länglicher Milchtopf, Hal.- Trst. (Let.); — prim. stublo.
187. štúmbəlj, -blja, m. 1) ein großer Topf, vzhŠt.- C.; ein länglicher Krug, Trst. (Let.); — 2) der Narr, C.
188. šȗrtavəc, -vca, m. = prežar, Mur., Trst. (Let.).
189. šustẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen, Trst. (Let.), (šušteti) Jan.; — kaj šustiš tod? = kaj se tod potikaš? BlKr.
190. taves, m. der Vampyr, BlKr.- Trst. (Let.).
191. trȃge, f. pl. 1) die Trage; mrtvaške trage; — 2) (zaničljivo) = dolge noge, Trst. (Let.); — iz nem.
192. tragljáč, m. psovka človeku dolgih nog, ob Muri in Ščavnici- Trst. (Let.), Valj. (Rad); — prim. trage = dolge noge, Trst. (Let.).
193. trȃkast, adj. 1) bandähnlich, Band-, Cig.; bandförmig gestreift, Cig.; trakasta mavrica, Trst. (Let.); — 2) trakasta svinja (mit einem Halszapfen), C.; — 3) strahlig, Cig. (T.).
194. trzúk, m. der Geizhals, Trst. (Let.).
195. tȗnja, f. der Kübel, Mur.- Cig., Jan., C., Trst. (Let.); bes. der Schmalzkübel, C.; — der Butterrührkübel, Št.- Valj. (Rad); — prim. nem. Tonne, C.
196. varovčı̑n, m. der Hüter, Cig., C.; poljski v., C.; — = pastir, der Viehhüter, Cig., Mik., vzhŠt.- Trst. (Let.); der Gemeindehirt, der Gemeindeschäfer, Mur., Št.- Cig.
197. vı̑rnat, adj. = virovit, Trst. (Let.), Vest.
198. vı̑trnik, m. 1) = nož, s katerim vitre režejo, das Wiedenmesser, der Wiedenspleißer, Cig., Rib.- Z., Trst. (Let.); — 2) = koš ali jerbas iz viter spleten, C.
199. vółga, f. die Goldamsel (oriolus galbula), Mik., Valj. (Rad), Trst. (Let.), BlKr., vzhŠt., jvzhŠt.
200. vonjáti, -ȃm, vb. impf. 1) einen Geruch verbreiten, Mur., V.-Cig., Jarn., Cig. (T.), Ročinj- Erj. (Torb.), Burg. (Rok.); — duften, Jan., nk.; — 2) übel riechen, stinken, Mik., Št.- Trst. (Let.); — 3) = duhati, riechen: v. smrekovo vejo, Zv.; — 4) schnupfen, GBrda.

   1 101 201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani