Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov="Svet. (Rok.)" (601-700)

  1. spę́sniti, -pę̑snem, vb. pf. 1) herabgleiten machen: s. sekiro z rame (herabnehmen), Jurč.; — ( pren.) sklep svoj s., seinen Vorsatz aufgeben, Jurč.; — 2) s. se, herabrutschen: spesne se mi, es rutscht mir aus, Dol.- Erj. (Torb.); plaz se spesne, die Lawine stürzt herab, C.; sich losmachen, Svet. (Rok.); strop se je bil nad njim spesnil in vrhu njega zgrudil, Jurč.; — missglücken, Let.; — früh absterben, Cig.
  2. spẹšiti, * spẹ̑šim, vb. impf. 1) beschleunigen, Mur.; — fördern, Jan., C.; pot s., den Schweiß befördern, Cig.; — 2) s. se, vonstatten gehen, Mur., Cig., Jan., C., M., Met.; nič se mu ne speši, delo se mu ne speši, Svet. (Rok.); uk se mu ne bode spešil, Levst. (Zb. sp.); — 3) s. se, sich beeilen, sich tummeln, Jan., C.
  3. spı̑h, m. die Windwehe, Jan.; der Luftzug: na spihu biti, dem Winde ausgesetzt sein, Svet. (Rok.).
  4. spoglę́dən, -dna, adj. ni spogledno, es ist nicht zum Ansehen, Svet. (Rok.).
  5. spolǫ́vən, -vna, adj. 1) Halb-, halbbürtig, Cig.; spolovni bratje, einbändige Brüder, Cig.; — 2) zweien gemeinsam gehörend: spolovna paša, die Mitweide (von zweien), V.-Cig.; spolovna krava, Svet. (Rok.); spolovno drevo, ein Baum, dessen Äste auf des Nachbars Grund überhangen, Cig.; — 3) halb neu, Dol.- Mik.
  6. spolovína, f. 1) die Gemeinschaft des Besitzes und Nutzens einer Sache zwischen zwei Personen, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.); na spolovini imeti kaj, sich in den Besitz und Nutzen theilen, BlKr.- M.; = v spolovini, Cig.; = na spolovino, Cig., Jan., Bas.; na (v) spolovino imeti ribjo lov, delavce, živino, C.; — 2) die Pflichthälfte des Weibes nach des Mannes Tode, C.
  7. spominováti, -ȗjem, vb. impf. 1) s. kaj, an etwas denken: s. poslednjo sodbo, Schönl.; — s. koga, jemandes Andenken feiern, Svet. (Rok.); — 2) s. se, = spominjati se, sich erinnern, Z.; — 3) s. se = spomenjati se, spomenkovati se, Dict.
  8. spoznȃnje, n. 1) die Erkenntnis; — za s. manjši, um ein Geringes kleiner; — nima spoznanja, er kennt keine Erkenntlichkeit, Svet. (Rok.); — 2) = priznanje, das Geständnis, Cig., Jan.
  9. správən, -vna, adj. 1) sparsam, ökonomisch, Idrija; — 2) geeignet zum Verwahren, Svet. (Rok.), Dol., Gor.; — 3) ordentlich, regelrecht: spravno govoriti, Vod. (Izb. sp.); — 4) Versöhnungs-: sprȃvni dar, Cig.; — versöhnlich, verträglich, Mur., Cig., Jan.
  10. spravílọ, n. 1) das Transportmittel, Jan.; — 2) das Zustellen, C.; — das Einheimsen, das Einbringen der Fechsung, Nov.- C., jvzhŠt.; — nič ne bo spravila = ne bo kaj spraviti, Svet. (Rok.); — 3) das ersparte Gut, C.; — 4) = sprava, die Sühne, Jan.
  11. spravljìv, -íva, adj. 1) sparsam, Svet. (Rok.); — 2) verträglich, versöhnlich.
  12. sprǫ́žiti, -im, vb. pf. losgehen machen; puško s., das Gewehr losdrücken; uro s., die Uhr in Gang bringen; s. jezik, die Zunge lösen, Cig.; s. se, losgehen; puška se je sprožila; — ins Rollen bringen, in Bewegung bringen: kamen s., da teče navzdol, drevo s., če je kje obviselo, Svet. (Rok.); s. se, ins Rollen, in Bewegung kommen; — veranlassen, in Anregung bringen, Cig., Jan., C., DZ., nk.; beseda besedo sproži, ein Wort gibt das andere, Z.; vprašanje s., eine Frage aufwerfen, Cig. (T.); — ( nam. vzp-).
  13. sȓd, m. der Zorn, die Entrüstung, der Ingrimm; jeza njegovih od srda ognjenih oči, Jap. (Prid.); srd me je prijel, Svet. (Rok.); s. utolažiti, Fr.- C.; — za srd vzeti = za zlo vzeti, verübeln, C.; — der Eifer, C.; slepi s., blinder Eifer, C.
  14. sȓd, f. = srd m., C., Guts. (Res.), Valj. (Rad); hudo srd ima na mene, Svet. (Rok.).
  15. srdorìt, -ríta, adj. = jeznorit, Svet. (Rok.).
  16. srẹdozı̑məc, -mca, m. 1) ein Heiliger, dessen Gedächtnistag in die Mitte des Winters fällt, C., Svet. (Rok.), Lašče- Levst. (Rok.); mraz kakor o sredozimcih, Z.; — 2) ein in der Mitte des Winters geborener Mensch, C.
  17. srẹ̑nja, f. 1) die Gemeinde, Mur., Cig., Jan., Gor.- Svet. (Rok.); ( eig. "Hauptort mehrerer Gemeinden, stsl. srêdьnja" Mik.); — 2) die Gemeindevertretung: v srenjo voliti koga, Gor.; — 3) die Gemeindesitzung: srenjo napovedati, v srenjo iti, Z.
  18. srpáča, f. 1) eine abgenützte, schlechte Sichel, Mur., C.; — 2) das am Ende gekrümmte Astmesser, Cig., C., Svet. (Rok.), Gor.; — 3) = srpica 1), die Jäthaue, Jan., M.; das Jätholz, C.
  19. srpẹ́ti, -ím, vb. impf. scharf rauschen ( z. B. von dürrem Grase), Cig., M., C.; — iz megle srpi = prši, C.; — panj je srpeč = čebele so nemirne, jezne, Svet. (Rok.); — prim. srp, srep.
  20. srpíca, f. 1) = pralica, die Jäthaue, Dict., Mur., Cig., Jan., Dol.; — 2) ein kleineres Abästmesser, das Gartenmesser, Cig., Svet. (Rok.), Lašče- Levst. (Rok.); — 3) = jezav, srdljiv človek, Dol.; — 4) die Seebinse (scirpus lacustris), C., Tuš. (R.); drnasta s., das Rasenbinsengras (scirpus cespitosus), Cig.
  21. srtína, f. 1) eine Spitze, Svet. (Rok.); — 2) die Ähre, Svet. (Rok.); — 3) = človek zbadljivih besed, pos. v odgovoru, Lašče- Erj. (Torb.), Svet. (Rok.), Ravn.- M.
  22. srtínast, adj. s. človek = srtina 2), Lašče- Erj. (Torb.), Svet. (Rok.), Ravn.- M.
  23. stalíšče, n. 1) der Standort bes. für Thiere, die Hürde, Ig (Dol.), ogr.- C.; prilično stališče i dosta krme, (stálišče) ogr., kajk.- Valj. (Rad); — der Aufenthaltsort, der Wohnort, Mur., ogr.- C., Svet. (Rok.); — 2) das Fundament, Cig., Jan.; hiša ima globoko, močno s., C.; — 3) der Standpunkt (= Gesichtspunkt), Jan., Cig. (T.), nk.
  24. stȃn, stȃna, stanȗ, m. 1) das Gebäude, das Haus, Cig., ogr.- C.; lep stan, jvzhŠt.; župnijski s., das Pfarrhaus, Slom.; — 2) die Herberge, das Quartier, die Wohnung, Cig., Jan., C., Ščav.; na s. vzeti, beherbergen, Krelj, DZ., vzhŠt.- Valj. ( Glas.), ogr.- C.; na s. iti, einkehren, Krelj; na stan hoditi, Kast.; vže sem vam stanove (die Herberge) pripravil, Krelj; na stanu biti, im Quartier sein, C.; imeti kje svoj s., irgendwo einquartiert sein, Jan., Dalm., Trub.; s. vzeti, oddati, eine Wohnung miethen, vermiethen, Cig., Svet. (Rok.); noben (oben) človek ondi stanu nema, Dalm.; odkod si stana? wo bist du wohnhaft? Idrija; — glavni s., das Hauptquartier, Jan., nk.; — 3) das Kriegslager, das Gezelt, Cig., Jan., Ravn.; — 4) die Hürde: ovčji s., Cig., Jan., Trub., Dalm., Kast., Notr.; der Stall: nočiti na staneh v planini, Glas.; = die Herde, Meg., Kast. (N. c.); eine Herde von 40 Schafen, Z.; — 5) tisti del obleke, ki trup pokriva: srajca mu je v stanu prekratka, otročja srajca ima dolg stan, Lašče- Levst. (Rok.); der Rumpf eines Hemdes, das Hemd ohne die Ärmel, Cig., C.; s. na zadrguljico, der Schnürleib, Žnid.; = tesni s., Bes.; — 6) der Zustand; v dobrem stanu ohraniti, Jan., nk.; postavljenje na poprejšnji s., die Wiedereinsetzung in den vorigen Stand, DZ.; s. premoženja, der Vermögensstand, Cig.; s. milosti božje, der Gnadenstand; v drugem stanu biti, schwanger sein; — v stanu biti, imstande sein ( germ.); kadar otrok v stan pride (stärker wird), pomaga delati, Lašče- Levst. (Rok.); — 7) der Stand; zakonski, vojaški, duhovski s., der Ehe-, Militär-, geistliche Stand; — biti od stanu, vom Adel sein, Mik.; — stanovi, die Stände (einst als Repräsentation eines Landes): kranjski stanovi; — 8) der Status: konkretalni s., der Concretalstatus, DZ.
  25. stȃnoma, adv. im Quartier: kje si stanoma? Polj., Črni Vrh ( Notr.)- Svet. (Rok.).
  26. stanǫ́vən, -vna, adj. 1) Wohnungs-: stanǫ̑vnọ društvo, der Wohnungsverein, DZ.; — 2) sicher, gewiss: ta reč ni stanovna, Svet. (Rok.).
  27. státi, stojím, vb. impf. stehen; trdno s., festen Fuß gefasst haben; s. kakor panj (štor, steber, zid), wie eingewurzelt dastehen; stoječ, aufrecht stehend: stoječa latinica, Antiqua ( typ.), Cig. (T.); stoječa cev, das Steigrohr, Cig. (T.); stoj (stojta, -te)! halt! bleib(t) stehen! tudi: halt(et) inne! — stoječa cena, fixer Preis, Cig.; — stoječe imetje = nepremičnine, Dol.; kar stoji in živi = fundus instructus, vzhŠt.; — mesto, trg, vas stoji (ist gelegen); — stoječ, ansässig, Svet. (Rok.); — bestehen: kar svet stoji = von jeher; — vrata stoje odprta, die Thür steht offen; solnce stoji črez poldne, Jurč.; ladja na sidru (mačku) stoji (liegt vor Anker), Cig.; stoji ti na volji, es steht zu deiner Verfügung, Cig. (T.); — dobro, lepo mu stoji, es passt, steht ihm gut; — s. na čem, auf etwas beruhen, Cig. (T.); moje upanje na tebi stoji, Trub.; s. v čem, in etwas bestehen, ogr.- C.; v čem stoji Kristusovo kraljevstvo? Krelj; podložnost v tem stoji, da ste možem pokorne, Jap. (Prid.); s. iz česa, aus etwas bestehen: človek stoji iz duše in tela, ogr.- C.; — gelegen sein: veliko na tem stoji, Vrtov. (Zb. sp.); na tem nič ("ništar") ne stoji, Krelj; meni stoji do česa, es liegt mir daran, Cig. (T.); — abhängen: s. do česa (von etwas), Levst. (Cest.), DZ.; = s. o čem, C.; — drago s., theuer zu stehen kommen, Trub.; nič več te ne stoji, temveč da eno uro pridigo poslušaš, Trub. (Post.); zlahka te stoji, upanje imeti, Kast.- Valj. (Rad); nekaterega težko stoji, manchem kommt es schwer an, Levst. (Nauk); to jih strašno težko stoji, Erj. (Izb. sp.).
  28. stȃva, f. 1) das Setzen: s. besed, die Wortfolge, Jan., C.; — der Bau; s. tempeljna, Ravn.- Valj. (Rad); — die Einsetzung, die Gründung, C.; — 2) die Stellung: na stavo prignati konje, stave prost, DZ.; — 3) der Einsatz (in die Lotterie); — 4) die Wette; stavo narediti; stavo dobiti, izgubiti; za s. teči; — der Gewinn bei einer Wette: stavo zapiti; — der Preis, die Prämie, V.-Cig., C.; — 5) die zum Vogelfang aufgestellte Schlinge, der Fallstrick, Jan., C., Jurč.; pomaga jim stave delati ptičem, Zv.; stave staviti komu, jemandem nachstellen, C., Jurč.; — 6) der Garbenhaufen, der Getreideschober, Cig., C.; s. je kopica z 10 ali 20 snopi, C.; — 7) die Lage, die Stellung, C.; moja stava je huda, ich habe einen schlimmen Stand, Svet. (Rok.); — 8) der Posten ( math.), V.-Cig.; — 9) das Thema, V.-Cig.; — der Grundsatz, C.
  29. stéblọ, n. 1) der Stengel (caulis), Cig., Jan., Tuš. (R.); — 2) = kapusova sajenica, die Krautpflanze, Banjščice- Erj. (Torb.); — 3) der Halm, Mur., Cig., Jan., nk.; — 4) = deblo, der Baumstamm, Mur., Cig., C., Svet. (Rok.), Rec.; — tudi: stəblọ̀, Cv.
  30. stę́čina, f. der Versammlungsort schlechten Gesindels, Svet. (Rok.).
  31. stəgnè, -gə̀n, f. pl. der Triebweg für das Vieh, gewöhnlich zwischen zwei Zäunen, Guts., Mur., Kor.- Cig., Jan., Kr.- Valj. (Rad), Svet. (Rok.); ( sing. stegna, Mur., Mik.; stəgnà, Valj. [Rad]).
  32. stę̑ljnica, f. 1) der Streuschuppen, Svet. (Rok.); — 2) = steljkarica, Jan.
  33. stę̑łnica, f. 1) = steljnica, der Streuschuppen, Notr.; — 2) = stelnik, Svet. (Rok.).
  34. stę̑łnik, m. = steljnik, gozd, kjer si kdo steljo grabi, der Streuantheil im Walde, Svet. (Rok.), Dol.
  35. stę́pčən, -čna, adj. essgierig, Svet. (Rok.).
  36. stóbar, -ára, m. ein hölzerner Leuchter, Vodice ( Gor.)- Svet. (Rok.); — prim. stobor.
  37. stǫ̑tnica, f. 1) die Hauptmannsfrau, Jan. (H.); — 2) die Hundertguldennote, Svet. (Rok.); — 3) neka stonoga: der Steinkriecher (lithobius sp.), Solkan- Erj. (Torb.).
  38. stožę́r, m. 1) der Schoberstock, C., Z.; die Hüfelstange, ogr.- C.; — 2) der Windebaum, V.-Cig., Jan.; der Spießbaum (senkrechter Baum am Göpel) ( mont.), Cig.; — 3) der übersetzbare Pfahl, in welchem der Schleifstein der Schnitterinnen steckt, C.; — 4) eine Art Leuchter aus Draht, Vodice ( Gor.)- Svet. (Rok.); — 5) die Thürangel, Jan., Mik.; — 6) živčni s., der Achsencylinder der Nervenfaser, Erj. (Som.); — 7) = tečaj, der Pol ( math., astr., phys.), h. t.- Cig. (T.); — 8) (psovka) der Tölpel, ein träger Mensch, C.; — tudi: stóžer, -žę́ra, Svet. (Rok.).
  39. strája, f. das Darben, Jan., Svet. (Rok.); suhi smo bili od straje, Jurč.
  40. strážiti, strȃžim, vb. impf. 1) aufpassen: mačka na miško straži, Dol.- Svet. (Rok.); — 2) Wache halten, Cig., Jan., nk.; — s. koga, jemanden bewachen, nk.; — praes. strážim, Cv.
  41. strẹ́ga, f. die Wartung, die Pflege, Mur., Jan., Svet. (Rok.); vsakdanja s., Dalm.; obene strege z jedjo in pitjem nẹ́ imel, Trub.; s. pri čebelah, Navr. (Spom.).
  42. strmočína, f. eine steile Gegend, Svet. (Rok.), Hal.- C.
  43. stróhəł, -hla, adj. eig. morsch: strohel človek, ein schwacher, hinfälliger Mensch, Svet. (Rok.).
  44. sȗh, súha, adj. 1) trocken; s. pot; suha drva; suha zemlja, das Festland; suha meja, die Landgrenze, Cig. (T.); po suhem in po mokrem, zu Wasser und zu Lande; na suho stopiti, den Fuß aufs Land setzen, Cig.; na suho dejati ribnik (entwässern), Pjk. (Črt.); perilo, seno je že suho; suha usta imeti, lechzen, Cig.; s. veter; s. mraz; suha kopel, das Schweißbad, Cig.; — s. zid, t. j. brez malte narejen, Notr., Tolm.; — 2) dürr; suha veja; suha hosta, das Raffholz, Cig.; suho listje; — suha roba, Holzware, Rib.; — 3) getrocknet, gedörrt; suho sadje; — geselcht: suho meso, suha klobasa; — 4) rein, gediegen ( min.); suho zlato; suhi cekini, tolarji; — lauter, pur: suho vino; toliko je bilo suhega denarja, das war der Reinertrag, Svet. (Rok.); — 5) mager; s. kakor plot, Erj. (Torb.); s. kakor poper, bilka, s., da ropoče, poka, Cig.; konj, suh kakor kresilna goba, Jurč.; — suha bolezen, die Lungensucht, Cig.; — 6) ohne Geld; mošnja je suha; Si mošnjico mi rejeno Djal popolnoma na suho, Preš.; s. sem, ich bin blank; — v suho mi gre, ich büße ein, ich verliere, C.; — v suho plačati, umsonst zahlen, C.; — 7) sachleer, seicht ( fig.), Cig.
  45. súmiti, -im, vb. impf. argwöhnen; s. koga ali na koga, jemanden im Verdachte haben; — jaz bi si sumil, ich möchte vermuthen, Dol.- Svet. (Rok.); — pogl. sumneti.
  46. svákovščina, f. = svaštvo, BlKr.; v svakovščini si biti, verschwägert sein, Svet. (Rok.).
  47. svẹčȃv, f. = svečava, die Beleuchtung, Svet. (Rok.).
  48. 2. svẹ̀t, svẹ́ta, m. 1) der Rath; dober s. dati, dobre svete dajati, einen guten Rath, gute Rathschläge ertheilen; za s. koga vprašati; pomagati komu s svetom; v svete iti, priti h komu, sich bei jemandem Raths erholen, Svet. (Rok.), Levst. (Zb. sp.); v svete iti, zur Berathung gehen, SKr.; — 2) die Berathung: s. imeti, berathschlagen, Cig.; s. imajo, kako bi ga končali, Trub.; = s. sklepati, V.-Cig., Ravn.; — 3) der Rath, der Rathskörper, die Rathsversammlung, Meg., rok. iz 15. stol., nk.; veliki s. v Benetkah, Vod. (Izb. sp.); upravni s., der Verwaltungsrath, šolski s., der Schulrath, občinski s., der Gemeinderath, nk.
  49. svẹtlóba, f. 1) das Licht; mesečna s.; več svetlobe potrebujem; gomoleča s., flackerndes Licht, Erj. (Som.); — die Helle; dnevna s.; — der Schein; s svetlobo obdan; — na svetlobo dati = na svetlo dati, (ein Buch) herausgeben, Pirc, Burg.; — 2) die innere Weitung eines Gefäßes, der innere freie Raum, Cig. (T.), Svet. (Rok.); čoln ima dva metra svetlobe, der Kahn hat zwei Meter im Lichten, Cig.
  50. svindráti se, -ȃm se, vb. pf. sich verwickeln, sich verwirren, Svet. (Rok.).
  51. svojíti, -ím, vb. impf. als Eigenthum beanspruchen, in Anspruch nehmen: s. si kaj, Cig., Jan.; to motiko si sosed svoji (= pravi, da je njegova), jvzhŠt.; moja sinova si v sužnost svoji, nobenega plačila si ne svoji, Ravn.- Valj. (Rad); nazaj si s. kaj, das Eigenthum einer Sache zurückansprechen, Svet. (Rok.); (s. se česa, Gor.); — sich anmaßen, Cig., Jan., nk.; — sich zueignen, Cig., Jan.
  52. svǫ̑jščina, f. 1) das Eigenthum, Šerf- Valj. (Rad), GBrda; bova živela in svojščino z dobičkom povrnjeno imela, Ravn.; — na svojščino delati, auf Überschicht arbeiten, Svet. (Rok.); — 2) die Freiheit, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik.; — 3) die Angehörigen, Jan.; — 4) = svaščina, die Schwägerschaft, Mirno pod Gorico- Erj. (Torb.).
  53. svŕšati, -ím, vb. impf. prasseln, Cig.; — kreischen, Z.; mast v ponvi svrši, Z.; schwirren: sani svršijo po suhem snegu, Svet. (Rok.).
  54. ščápiti, -im, vb. pf. packen, Svet. (Rok.).
  55. šégast, adj. pfiffig, Z., Svet. (Rok.).
  56. širǫ̑čka, f. die breite Axt, das Breitbeil, Mur., Cig., Jan., C., Svet. (Rok.), Savinska dol., BlKr.
  57. širọ̑st, f. = širokost, Svet. (Rok.).
  58. škǫ́dovati, -ujem, vb. impf. 1) schaden; nič mu ni škodovalo; praes. škǫ́dovam, Ravn.- Valj. (Rad); š. koga, jemanden schädigen, Svet. (Rok.); — 2) š. se = tožiti pogostoma izrekaje besedo: škoda! KrGora.
  59. 1. škŕniti, škȓnem, vb. pf. 1) einen knarrenden Laut hören lassen, Dict., M.; = škripniti, Svet. (Rok.); — 2) škrnila sva, wir sprachen ein vertrautes Wort miteinander, V.-Cig.
  60. štembìh, -íha, m. ein Brunnen, mit einem hohlen Baumstamm eingefasst, Z., Svet. (Rok.); — prim. štepih.
  61. štẹ̑təv, -tve, f. die Zählung; — po stari štetvi, nach der alten Währung, Svet. (Rok.).
  62. šúpəljnast, adj. = šupelj, Svet. (Rok.).
  63. tȃstba, f. die Schwägerschaft, Svet. (Rok.).
  64. tę́čina, f. der Gang unter der Erde, M., Levst. (Cest.); krt ima tečine pod zemljo, M., Z., Svet. (Rok.).
  65. tę̑g, tẹ̑ga, tegȃ, m. 1) der Zug: na eden teg (roke), ogr.- Valj. (Rad); — die Linie, ogr.- C.; — 2) das Tagewerk, Jan., C.; — 3) die Last, C.; — 4) das Getreide, Habd.- Mik., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad), Svet. (Rok.), BlKr., Cig., Jan.
  66. telę́mbast, adj. = telebast, Svet. (Rok.).
  67. tənə̀k, -nkà, adj. (določno: tȃnki, -a, -ọ, Cv.); 1) dünn; tenka šiba; — tanko črevo, der Dünndarm, Cig. (T.); — fein; tenko platno, sukno; t. veter, ein durchdringender Wind, Svet. (Rok.); t. sluh, ein feines Gehör; tenko slišati; t. nos, eine feine Nase; ima tenek nos, er nimmt es gerne sehr genau, Cig.; t. okus, Cig. (T.); — 2) knapp: pet kil tenke vage, Rihenberk- Erj. (Torb.); na tankem, knapp, C.; tenka hrana, strenge Diät, Cig.; — 3) genau; tenka vest; tenko poročilo, eine genaue Mittheilung, DZ.; tenko poučilo, eine präcise Instruction, Levst. (Močv.); tȃnjša določila, nähere Bestimmungen, DZ.; t. premislek, reifliche Erwägung, Levst. (Pril.); t. človek, ein accurater, gewissenhafter Mensch, Svet. (Rok.); na tanko, genau; tanje, genauer, Levst. (Močv.); tanje ustanoviti, DZ.
  68. tę́pa, f. 1) ein nichtsnutziges, vagabundierendes Frauenzimmer, Svet. (Rok.); — 2) der Müßiggang, C.
  69. tepeníca, f. die Prügelei, Svet. (Rok.).
  70. tepíca, f. die Herumstreicherin, Prip.- Mik.; ein nichtsnutziges oder dummes Frauenzimmer, Svet. (Rok.), jvzhŠt.
  71. tə̀šč, təščà, adj. 1) leer, C.; tešča ajda je tista, ki nima polnega zrnja, Plužna- Erj. (Torb.); tešča pšenica, Svet. (Rok.); t. biti česa, frei, rein von etwas sein, C.; — 2) leer im Magen, nüchtern (kdor ni še nič jedel in pil kateri dan); danes sem še tešč; — na təščè, auf nüchternen Magen; na tešče vino piti; — tešče sline pljuvati, Npes.- Jan. (Slovn.).
  72. 1. típən, -pna, adj. 1) česar je kaj obtipati: tipna ženska, ein corpulentes Weib, Svet. (Rok.); — 2) Tast-, Gefühls-, Jan. (H.).
  73. tláka, f. der Frohndienst, die Robot; tlako delati, na tlako iti, na tlaki biti; tlako delati komu, jemandem Robot leisten ( fig.); občinska t., die Naturalarbeitsleistungen, Levst. (Nauk, Cest.), Svet. (Rok.).
  74. tọ̑dinji, adj. kar je otodi bilo prineseno, storjeno itd., Svet. (Rok.); todinja voda = otodi prinesena voda, Tolm., Lašče- Erj. (Torb.).
  75. tółkovəc, -vca, m. = pijača iz stolčenega sadja, der Obstmost, Glas., Svet. (Rok.).
  76. toríłce, n. dem. torilo; das Schüsselchen, das Schälchen, Dict., Cig., M.; pos. lesena posodica za jedi, Svet. (Rok.), Ljub.; — die Schale bei der Wage, M.
  77. toríšče, n. die Stätte, die Stelle, Jan.; torišča nema, kamor bi glavo nagnil, C.; s torišča ne more, er kann nicht von der Stelle, C.; torišče, kjer je hram stal, Glas.; videl je mošnjo na torišču, kamor jo je bil položil, Vrt.; smrtno, bojno t., C.; našel je torišče, kjer se koplje kačec, Npr. ( vzhŠt.)- Kres; — der Bauplatz, C., Z.; — das Wasserbett, Celjska ok.- C., Svet. (Rok.).
  78. 1. trápiti, trȃpim, vb. impf. quälen, martern, Habd.- Mik., Mur., Cig. (T.), ogr.- C., Mik.; trapljen od nečistih duhov, Trub.; muke nas trapijo, C.; glad me trapi, C.; zob me je trapil vso noč, Kras- Erj. (Torb.); bolezen me trapi, Svet. (Rok.); svoje telo t., seinen Leib abtödten, kasteien, C.; svetci so svoje telo trapili, C.
  79. 1. tráta, f. nutzlose Verwendung, Svet. (Rok.); v trato gre, es wird vergeudet, es geht verloren, C., Svet. (Rok.).
  80. trȃvnat, adj. grasreich, grasig; — Gras-: travnate grablje, der Grasrechen, Svet. (Rok.).
  81. trávniščina, f. die Wiesenfechsung, Svet. (Rok.).
  82. trdı̑n, m. ein hartherziger, unbeugsamer Mann, Svet. (Rok.); — der Geizhals, C.
  83. trdína, f. 1) = trdost, die Härte, Cig., Jan.; — 2) die Verhärtung, Cig., Jan.; t. v vimenu, C.; trdine v pljučih, Strp.; — 3) fester Boden, fester Untergrund, Cig. (T.); ( opp. močvirje), Svet. (Rok.); — 4) nebeška t., das Himmelsgewölbe, das Firmament, Mur., Cig., Jan.; — 5) die Festung, ogr.- M.; — 6) = ledina, Danj.- M.; — eine Herbstwiese (die nur einmal gemäht wird), Cig.; — 7) = trda trava, Gor.
  84. trobəzljáti, -ȃm, vb. impf. dummes Zeug reden, Svet. (Rok.); — pogl. trobuzljati.
  85. trohnjáti, -ȃm, vb. impf. zersplittern, verzetteln, unnütz verwenden, Ravn.- Cig., Svet. (Rok.).
  86. trǫ́šən, -šna, adj. 1) trǫ̑šni obsojevači, die Splitterrichter, Krelj; — 2) krümelig, Jan. (H.); — 3) viele Ausgaben verursachend: trošno poslopje, Svet. (Rok.).
  87. tr̀š, tŕša, m. 1) der Baumstock, der Baumstumpf, Cig., Jan., C., Valj. (Rad), Dol., Gor.; trše iztrebiti, SlN.; — der Stamm, Mur., Gor.; — = bukev, kateri so veje obsekane, Idrija; drži se kakor bukov trš, Zv.; — pravi t. je, er ist ein wahrer Klotz, Cig.; — 2) ein verkrüppelter, im Wachsen zurückgebliebener, strauchartiger Baum, C., Svet. (Rok.); s smrekovim tršem dimnik ometati, Vod. (Izb. sp.); — der Strauch, Ben.- Kl.; — 3) der Rebenkopf, Mariborska ok.- C.; — 4) der Rumpf des menschlichen Körpers, Mur., V.-Cig.; — 5) die Buche, Črni Vrh- M.; die Rothbuche, Notr.- Cig.
  88. tŕšast, adj. 1) stämmig, untersetzt, Cig., M., Svet. (Rok.), GBrda; — 2) buschig: tršasto drevo, M.; — struppig: tršasta živina, kadar ji dlaka po koncu stoji, Svet. (Rok.).
  89. tršə̀lj, -šljà, m. = trš, ein verkrümmter Baum, Svet. (Rok.); — ein im Wachsen zurückgebliebenes Thier, Kamnik.
  90. túrək, -rka, m. 1) die Stacheldistel (carduus acanthoides), Jan.; — 2) der Winterflachs, Cig., Jan., Svet. (Rok.); — 3) = topolščica, C.; eine Art Schwamm: der Röthling, Cig., Jan., C.
  91. túrškovina, f. = turščina, Cig., Svet. (Rok.).
  92. učútiti, -im, vb. pf. = začutiti, Mur., Svet. (Rok.).
  93. udẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad udelati; 1) ausarbeiten, zurichten: u. kože (gerben), Mur.; zerarbeiten, übel zurichten, Mur.; — 2) sein Unwesen treiben, es arg treiben: preveč mi udeluje, Cig.; noben grof tako ne udeluje, Svet. (Rok.); prehudo, črez mero, črez nemoč udeluje, er treibt es zu bunt, Cig.; sich ungestüm, wild geberden, lärmen, toben, Mur., Cig., Jan., Gor.; togoten otrok udeluje (= kriči in vrešči, tepta in maha krog sebe), Polj.; bik rjove in udeluje, Slovan; mati udeluje za ugrabljenim otrokom (geberdet sich wie wahnsinnig, ist untröstlich), Polj.
  94. udołžíti, -ím, vb. pf. in Schulden stürzen, Mur.; u. se, sich verschulden, in Schulden gerathen, Mur., Blc.-C., Svet. (Rok.); u. se pri kom, von einem etwas ausborgen, Cig.; u. se pri kom za sto goldinarjev, GBrda.
  95. udŕžati, -ím, vb. pf. 1) in der Bewegung aufhalten, zurückhalten, einhalten, erhalten, Cig., M., Lašče- Erj. (Torb.); u. otroka, da ne pade, konja, da ne uide, vrv u. v roki, Cig.; Ne vdrže ga turške straže, Preš.; u. sapo, den Athem an sich halten, Cig.; ni ga moči udržati, er lässt sich nicht halten, Cig.; — u. se, sich bezwingen, Cig.; — 2) zurückbehalten: udržal mi je dva goldinarja, Svet. (Rok.); u. si, übrig behalten, reservieren, Cig.; — 3) behaupten ( z. B. ein Recht, einen Besitz, einen Platz), Cig.; aufrecht erhalten, Zora; — 4) ( intr.) mit der Meinung zurückhalten, Cig. (T.).
  96. uganı̑təv, -tve, f. das Errathen; — možitev je uganitev, die Heirat ist ein Glückspiel, Svet. (Rok.).
  97. 1. ugániti, -gánem, vb. pf. 1) errathen; u. uganko, zastavico, ein Räthsel auflösen; — 2) festsetzen, beschließen, bestimmen, V.-Cig., Jan., Svet. (Rok.); tako smo uganili: naj ga zapro, Mik.; po koliko plače na leto ste mu uganili? M.; uganjeno plačilo, LjZv.; bilo ji je uganjeno kaj prida dote, LjZv.; poroka je bila uganjena v samotni podružni cerkvici, Jurč.; — prim. 1. ugeniti.
  98. ugnáti, -žénem, vb. pf. 1) wegtreiben ( z. B. bei einer Privatpfändung): u. komu kravo, Svet. (Rok.); — 2) zu Paaren treiben, überwältigen, tega človeka ni mogel nihče u.; ugnane strasti, C.; — abhetzen, ermüden; ugnan, abgehetzt, ermüdet, abgemattet, Cig., C.; u. se, ermüden ( intr.), C.; nesreča ni nikoli ugnana, das Unglück rastet nie, Met.
  99. ugotǫ́viti, -ǫ̑vim, vb. pf. 1) fertig machen: mi smo zdaj ugotovili, wir sind jetzt mit unserer Angelegenheit fertig, Svet. (Rok.); — na pol ugotovljen, halbgeformt, Cig. (T.); — bereiten, Cig.; — 2) sicherstellen, Jan.; u. zveličanje, C.; außer Zweifel setzen, Cig.; — 3) richtigstellen, V.-Cig., DZ.; liquidieren, Cig., Jan., DZ.
  100. uhlíniti se, -hlı̑nem se, vb. pf. eingehen: zelje se uhline (= se stisne), Svet. (Rok.).

   1 101 201 301 401 501 601 701 801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA