ov="Svet. (Rok.)" (301-400)

301. okrǫ́glica, f. 1) die Rundung, Svet. (Rok.); — v okroglico se zavrteti, sich in die Runde drehen, Cv.; — 2) eine runde Gruppe: o. ljudi, Lašče- Levst. (Rok.); okroglico narediti, in die Runde treten, Ig (Dol.); — 3) die Umgegend, Štrek.; — 4) neka hruška, Jan. (H.).
302. olájnati, -am, vb. pf. mit Koth beschmutzen, Svet. (Rok.); — prim. lajno.
303. ǫ̑ljnat, adj. Öl-, ölig; oljnata barva, die Ölfarbe; oljnata solata, öliger Salat, Cig.; oljnati mlin, die Ölmühle, Svet. (Rok.).
304. omítiti, -im, vb. pf. bestechen, Svet. (Rok.).
305. omládən, -dna, adj. jugendlich, Jan., Svet. (Rok.); jung und zart: omladna koža (mladih ljudi), Ig; — v pomladi se obleče breza z omladnim zelenjem, Jurč.
306. omládovən, -vna, adj. jugendlich: omladovne kože je, Svet. (Rok.).
307. opasíca, f. 1) der Leibgurt, die Leibbinde, Jan., Štrek., Svet. (Rok.); moški pas, nekaka dolga ozka ruta, rdeča ali višnjeva, kakršne so nekdaj nosili stari možje, da so se "opasavali" ž njimi, Lašče- Erj. (Torb.); — 2) = debela palica, Erj. (Torb.).
308. oplȃst, f. = ploča: velika o. ledu, Svet. (Rok.).
309. opọ̑mniti, -nim, vb. pf. = opomeniti; 1) mahnen, erinnern; opomni me te reči! Cig.; aufmerksam machen, M.; še na Samuelovo odkritosrčnost moramo o., Ravn.; — 2) eine Bemerkung machen, bemerken, Cig., nk.; — 3) o. se koga, česa, sich erinnern, sich besinnen, Cig., Jan., Svet. (Rok.); (opọ̑mnẹti, -im, Vrt.).
310. oponȃšati, -am, vb. impf. ad oponesti; 1) o. komu kaj, jemandem etwas vorwerfen, vorrücken; svoje dari revežem o., Ravn.- Valj. (Rad); o. komu hrano, Svet. (Rok.); tega mu ne oponašam, das verarge ich ihm nicht, Cig.; — 2) o. koga (kaj), nachäffen, durch Nachäffung verspotten; sovo, kukavico o.; o. koga, kako govori, kako se vede.
311. oprȃva, f. 1) die Verrichtung, die Leistung, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; o. cestnih dolžnosti, Levst. (Cest.); vračilna o., die Gegenleistung, DZ.; dosti je oprave = dosti je opraviti, es gibt genug zu thun, Svet. (Rok.); — 2) die Ausstattung, die Adjustierung, die Ausrüstung, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; der Anzug, die Kleidung; vojaška o.; mašna o., der Messornat; — das Geräth, das Zeug: hišna o., die Einrichtung, das Meublement, Cig., Jan., ogr.- C.; mizna ali namizna o., das Tafelgeräth, das Tischzeug, Cig.; — konjska o., das Pferdegeschirr, Mur., Cig., Jan.; — die Armatur ( phys.), Cig. (T.); — die Ausstattung (eines Dramas, eines Gemäldes), Cig. (T.).
312. oprę́zati, -am, vb. impf. = oprezovati, Svet. (Rok.); tudi: o. se, Glas.
313. oprę́žati, -ím, vb. pf. erlauern, erlauschen, C., Svet. (Rok.).
314. opŕhəł, -hla, adj. schimmelig, morsch, moderig, Cig., Jan.; oprhle knjige, Zv.; po oprhlem dišati, moderig riechen, Cig.; oprhlo snopje, Svet. (Rok.).
315. oprostíti, -ím, vb. pf. 1) o. koga česa, jemanden von etwas frei machen, befreien, Mur., Cig., Jan.; o. davkov, prognanstva, suma, Cig.; oproščeno pismo, ein frankierter Brief, DZ.; — lossprechen, freisprechen: (krivice) koga o., Cig.; bil je oproščen, er wurde freigesprochen, nk.; entbinden, dispensieren, Cig., Jan.; o. koga kake dolžnosti, Cig.; — ablösen, Jan.; — emancipieren, Jan.; — o. koga, jemandem die Freiheit geben, ihn laufen lassen, Cig., Jan.; — o. se česa, sich losmachen, loswerden, befreit, entbunden werden, Cig., Jan., frei werden, Cig., Jan.; — 2) o., verzeihen, Svet. (Rok.), nk.; grehe o., kajk.- Valj. (Rad).
316. opȓtnica, f. 1) das Tragband, das Tragseil, der Tragriemen, Cig., Jan., Dol., Notr., Tolm.- Štrek. (LjZv.); — 2) der Hosenträger, Ip.- Svet. (Rok.).
317. opȓtnik, m. der Rückenkorb, Svet. (Rok.), Štrek. ( Goriš.).
318. orȃł, f. 1) das Pflügen, Cig., Bes.; — 2) das Ackerland, C., Svet. (Rok.); prišel sem z orali, C.; — 3) das Joch, Cig., Jan., Levst. (Nauk), DZ.; kakšna o. zemlje, etwa ein Joch Land, Levst. (Močv.).
319. ǫ́rẹžnik, m. ein Schneidemesser mit zwei Handhaben, Mur., Cig., Met.; das Reifmesser, Cig.; = rezilnik, Svet. (Rok.).
320. 2. osę́kəł, -kla, adj. trocken: osekli žganci, Svet. (Rok.); osekla pot, Z.; — prim. 2. osekniti.
321. 2. osę́kniti, -sę̑knem, vb. pf. trocken werden, Z.; po dežju je hitro oseknilo, Svet. (Rok.), BlKr.; — prim. stsl. osęknąti, vertrocknen.
322. osobẹ́njski, adj. Inwohner-, Svet. (Rok.).
323. osobẹ́njščina, f. = osebenjščina, osobenjstvo, C., Svet. (Rok.).
324. ostȃja, f. 1) das Bleiben, der Aufenthalt, Jan., C., M.; — die Einkehr, Cig., Jan.; die Unterkunft, die Herberge, Cig., Jan., Šol., DZ.; — 2) das Einkehrhaus, das Absteigequartier, Cig.; — 3) das Übrigbleiben: tega je na ostajo, das ist im Überfluss vorhanden, Svet. (Rok.).
325. ostrẹ́zati, -am, vb. impf. herumspähen, tudi: zwecklos herumgaffen, herumlungern, Svet. (Rok.).
326. ostrẹ́zovati, -ujem, vb. impf. = ostrezati, Svet. (Rok.).
327. osúpəł, -pła, adj. erstaunt, überrascht, bestürzt, nk.; osuplo koga pogledati, Svet. (Rok.); ves osupel, Erj. (Torb.).
328. osúšən, -šna, adj. etwas dürr oder trocken, Cig., Jan., C., Dalm.; v osušni deželi, Dalm.; osušno meso, leto, osušna jesen, C.; osušno perilo, halb getrocknete Wäsche, Svet. (Rok.).
329. otọ̑di, adv. jüngst, soeben, Jan., M., Svet. (Rok.), Jurč., Dol.
330. otọ̑dinji, adj. = otodišnji, Svet. (Rok.).
331. otọ̑dišnji, adj. was soeben stattfand, Svet. (Rok.).
332. otŕzniti, otȓznem, vb. pf. ein wenig öffnen: o. vrata, okno, zaveso, C., Svet. (Rok.), (odtrz-) Bes.; — prim. otvrzniti in stsl. otъvrъzati.
333. ovẹ́dẹti, ovẹ́m, vb. pf. 1) in Erfahrung bringen, erheben, ermitteln, Cig., Jan., Naprej- C., DZ.; mejači so vse čisto ovedeli, Glas.; z navodom o. kaj, Levst. (Nauk); — 2) o. se = zavedeti se, zum Bewusstsein kommen, C.; — precej se bodo ovedeli, sie werden sich sogleich erinnern, Svet. (Rok.); ovedel se je, das Licht ist ihm aufgegangen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
334. ozı̑məc, -mca, m. 1) die Winterfrucht: ječmen o., die Wintergerste, Cig.; = šestovrstni ječmen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); oves o., der Winterhafer, Cig.; lan o., lan, ki je jeseni vsejan, Lašče- Levst.; der Winterflachs, Cig., Jan., C., Mik., Svet. (Rok.), Notr.; luk o., Mik.; — der Winterapfel, Jan.; ozimci, das Winterobst, Cig.; — 2) das im Winter geborene Junge, C.; pos. jare, ki se je rodilo po zimi, Bolc- Erj. (Torb.).
335. ožə̀g, ** -žgà, m. 1) = palež, smod, die Senge, Jarn., Nov.- C.; — der Getreidebrand, Svet. (Rok.); — 2) ein angebranntes Stück Holz, C.; — 3) der Schürhaken, Cig., Habd., Prip.- Mik.
336. pámetovati, -ujem, vb. impf. 1) im Gedächtnis behalten, sich erinnern, gedenken, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; odkar ljudje pametujejo, seit Menschen Gedenken, Zv.; — 2) klug machen, witzigen: to naj vas pametuje, Svet. (Rok.); — 3) vernünfteln, klügeln, Mur., C.; z umom pametuješ, Bas.
337. pásti, pádem, vb. pf. fallen, stürzen, sinken; padel sem, kakor sem dolg in širok; kakor da bi iz oblakov padel, wie vom Himmel gefallen; nesrečno p., einen unglücklichen Fall thun; (raz) s konja p., vom Pferde stürzen; na kup p., zusammenbrechen, einstürzen; p. na dolnjo vejo = auf den Hund kommen, Cig.; — fallen (im Kriege); umstehen (vom Vieh), Cig.; — v glavo p., einfallen; iz glave mi je padlo, ich habe es vergessen, Cig.; — zufallen: ne ve se, komu bo hiša padla, Svet. (Rok.); — voda je padla, das Wasser ist gefallen; — in einen Zustand gerathen, fallen: v omedlevico p., in Ohnmacht fallen; v sramoto p., Schande einlegen, Cig.
338. páziti, pȃzim, vb. impf. achtgeben, aufmerksam sein, aufpassen; pazi! pazite! aufgeschaut! p. na kaj, na koga; p. na živino; — p. nad čim, die Aufsicht über etwas haben, Levst. (Nauk); — p. česa, auf etwas achtgeben, Vrt.; p. občinskega prida, die Gemeindeinteressen vertreten, Levst. (Nauk); — p. koga, auf jemanden aufpassen, jemanden beobachten, Svet. (Rok.); pazili so ga mejači, da bi ga kje zasledili, Levst. (Zb. sp.); p. kaj, auf etwas merken, C.; — p. se, sich inacht nehmen, auf seiner Hut sein; p. se česa, Cig. (T.), Vrt., Svet. (Rok.); Preganjanja se pazi in razpora, Str.
339. 2. pę̑rnat, adj. moderig, morsch: pernata drva, Svet. (Rok.).
340. pę́rniti, pę̑rnem, vb. pf. vermodern, morsch werden: bukov les hitro perne, Svet. (Rok.).
341. perọ̑, -ę̑sa ( tudi: pérọ, -ra), n. 1) die Feder; gosja peresa; pero urezati (za pisanje), die Feder schneiden; p. za klobukom nositi, eine Hutfeder tragen; — jekleno p., die Stahlfeder; — 2) die Spannfeder (in der Uhr, im Schloss u. dgl.); — 3) die Klinge einer Säge, Cig., C.; — 4) der Schlüsselbart, Cig., M., Svet. (Rok.), Savinska dol.; — svedrovo pero, die Bohrerspitze, Cig.; — 5) pl. pera, die Radspeichen, Blc.-C.; — 6) rdeče morsko p., die rothe Seefeder (pennatula rubra), Erj. (Ž.); — 7) das Pflanzenblatt; zeleno pero; Vidino p., der Beifuß (artemisia), Pjk. (Črt.).
342. pẹšljìv, -íva, adj. leicht ermüdend: pešljiv konj, Z.; — pešljiva noga, t. j. noga, ki začenja pešati, Svet. (Rok.); nogi mu nista bili še čisto nič pešljivi, Jurč.
343. písankọ, n. neko jabolko, Svet. (Rok.), Brkini, Lašče- Erj. (Torb.).
344. písmọ, n. 1) die Schrift: klinasto p., die Keilschrift, Jan.; — sveto p., die heilige Schrift; v pismu učeni, die Schriftgelehrten, Trub.; — die Urkunde: ženitvanjsko p., die Ehepacten; pisma delat iti, den Ehecontract abfassen gehen, BlKr.; dolžno pismo, der Schuldbrief; zavezno p., der Revers, Cig.; dopustno p., die Concessionsurkunde, DZ.; stara pisma, alte Urkunden; — das Schreiben, der Brief; voščilno p., das Gratulationsschreiben; trgovska pisma, die Handelscorrespondenz; — 2) der Zeugdruck, das Muster, Cig.; lepega pisma, schön gemustert, Cig. (T.), Svet. (Rok.); ovijače raznega pisma, Vrt.; — 3) zidano znamenje ob cesti, Srpenica pri Bolcu- Erj. (Torb.).
345. písniti, pı̑snem, vb. pf. = črhniti, mucksen: ne pisniti o kaki reči, Svet. (Rok.); — prim. hs. pisnuti, mucksen; koren: pisk-.
346. 1. pítən, -tna, adj. 1) Trank-: pı̑tni dar, das Trankopfer, Dict.- Mik.; zum Trinken dienend, Trink-, Cig., Jan.; pitna posoda, das Trinkgeschirr, Dict.; pitna korita, Levst. (Beč.); — pitni brat = vinski brat, der Trinkbruder, Svet. (Rok.); pitni bratje v mladosti, siromaštva svatje v starosti, Jan. (Slovn.), Vrt.; — 2) trinkbar, Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; pitno vino, ein gut trinkbarer Wein, BlKr., jvzhŠt.
347. pı̑zdarka, f. die Blaumeise (parus caeruleus), Svet. (Rok.); — prim. pizdurka.
348. pizdočı̑vka, f. die Schwanzmeise (parus caudatus), Z.; — die Graumeise, die Sumpfmeise (p. palustris), (pezdečivka) Cig., C., Frey. (F.), Idrija, Ig (Dol.); — die Blaumeise (parus caeruleus), (pizdačivka) Svet. (Rok.).
349. pláhniti, plȃhnem, vb. pf. stürzen, hinstürzen, ( intr.), C.; od jeze p., vor Zorn auffahren, Svet. (Rok.).
350. plándovati, -ujem, vb. impf. von der Arbeit ruhen: moj konj že dva dni planduje, BlKr.- Svet. (Rok.); müßig herumstreichen, Z.; sosed po našem planduje (= pase), BlKr.- Let.; — prim. pladnovati.
351. planováti, -ȗjem, vb. impf. Senne oder Sennin sein, Jan., Nov., Mik., Svet. (Rok.).
352. plȃnšar, -rja, m. der Senne, Cig., Jan., Mik., Svet. (Rok.), Vod. (Pes.), Gor.
353. planšáriti, -ȃrim, vb. impf. Senne o. Sennin sein, Cig., Jan., Svet. (Rok.).
354. plȃv, m. 1) das Schwimmen: globoki p., der starke Tiefgang eines Schiffes, V.-Cig.; — na plav, wagerecht, Cig.; — golobje prilete s plavom, Trnovo- Erj. (Torb.); — 2) das Holzflößen, Svet. (Rok.); — 3) das Floß, Meg.- Mik., Guts., Hip. (Orb.), Cig. (T.), C., DZ., nk.; — die kastenartige, schwimmende Flachsröste, C.
355. plavútina, f. = plavotina, das Angeschwemmte, Cig., Svet. (Rok.).
356. 2. plẹ̑n, m. 1) die Ergiebigkeit, Cig., C., Svet. (Rok.); žito nema plena, das Getreide schüttet nicht, Lašče, Goriš.- Erj. (Torb.); — 2) das Mutterkorn, Dol.- Cig., Jan.
357. 1. plẹ́na, f. 1) der Bruch, die Scharte, der Schiefer ( z. B. vom Eisen), Cig., Svet. (Rok.); die Straube an eisernen Werkzeugen, Cig. (T.); "kadar se železo ali jeklo v tenkih platničicah ali kožicah lupi, vele, da ima plene", Lašče- Erj. (Torb.); — zvon je imel pleno, zato ni dobro pel, Gor.- Levst. (Rok.); — 2) eine dünne Platte: vapnenec se lomi na plene, Erj. (Min.); kamenje se lomi po plenah, Štrek., Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.); glinasta p., der Thonschiefer, C.; — die Eisenschlacke, Z.; — 3) die Glasblase, V.-Cig.; — 4) eine Lage Holz, M., Z.; — eine Reihe Schindel, Stroh oder Ziegel am Dache, Z., C., Poh.; streha v dve pleni, iz klanih smrekovih deska, Glas.; — 5) das Schindeldach, Rez.- Baud.; — streha na stebrih brez sten, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
358. plẹnìv, -íva, adj. schieferig: plenivo železo, Cig., C., Svet. (Rok.), Lašče, Prim.- Erj. (Torb.), Dol., Št.; pleniva kosa, Dol.; pleniva desetica nima cvenka, Dol.; p. kamen, pleniva posoda, C.; p. zob (kateri se rad krši), Notr.; — blätterig, Erj. (Min.).
359. plítəv, -tva, adj. nicht tief, seicht; plitva voda; na plitvem obtičati, stranden, DZkr.; plitva skleda, eine flache Schüssel; plitvo orati, flach ackern; — plitvo kosilce, ein schmales Essen, Svet. (Rok.); — ( pren.) seicht, oberflächlich, Cig., nk.; plitva glava, Cig.; plitva pamet, C.
360. pljəvẹ́ti, -í, vb. impf. pljevi mi, es ist mir brecherlich, Cig., C., M.; po hruškah človeku rado pljevi, t. j. sline se mu nabirajo, in plivko mu je po ustih, Notr.; tudi: pljevi se mi, Svet. (Rok.).
361. pò, I. adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.- Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče- Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.- Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.- Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.- Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.- Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.- Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.- Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.- Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.- Met.- Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.- Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.- Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).
362. pobəckáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig stochern; — p. koga, jemanden anspornen, Svet. (Rok.).
363. počepı̑n, m. 1) der Hocker, Z.; — 2) p. je fižol, ki nizko raste, Svet. (Rok.).
364. 2. pǫ́dati, pǫ̑dam, vb. impf. den Boden legen, bodnen, Svet. (Rok.).
365. podkadíti, -ím, vb. pf. unterräuchern; — podkadilo se mu je (pod nos), es hat ihn verdrossen, Svet. (Rok.).
366. pódlan, m. = jesenski lan, Svet. (Rok.).
367. podlẹ́tən, -tna, adj. minderjährig, Mur., vzhŠt.- C., Svet. (Rok.).
368. podoblačı̑łnica, f. das weibliche Unterkleid, Svet. (Rok.).
369. podoblẹ́či, -lẹ́čem, vb. pf. p. kaj, etwas darunter anziehen, Svet. (Rok.).
370. podplúti, (-plóvem), -plújem, vb. pf. unterlaufen ( v. Blut), Ravn.- M.; kri podpluje, Mik.; = podpluje, Savinska dol.; ako se kdo uščane, podpluje, Podkrnci- Erj. (Torb.); — podpluta kri, Cig., Mik.; — podplut, mit Blut unterlaufen, Jan., Svet. (Rok.), Gor.; podplute oči, Zv.
371. podsȃd, f. 1) bei Zimmerleuten der unterste Balken, die Sohle, V.-Cig.; — 2) das Pflughaupt, V.-Cig., Svet. (Rok.); železna podsad pri železnem oralu, Nov.
372. podsǫ̑v, f. = podsad, das Pflughaupt, Svet. (Rok.).
373. podstrȃžnica, f. 1) der Baum, auf dem das Dach anliegt, Z.; — 2) das Dachstübchen, Svet. (Rok.).
374. podsvẹ́tovati, -ujem, vb. pf. p. koga, jemanden berathen, ihm einen Rath geben, Svet. (Rok.).
375. podukúriti, -im, vb. pf. unterheizen, Svet. (Rok.).
376. podùst, -ı̑, f. eine Art Weißfisch, Svet. (Rok.), Dol.; — der Näsling (chondrostoma nasus), Kostanjevica- Erj. (Torb.); (tudi: die Barbe cyprinus barbus, Cig.).
377. podvízati, -zam, -žem, vb. impf. 1) heben: pete p., die Fersen schwingen, Šol.; — 2) schneller austreten, eilen, Z., Svet. (Rok.); stanovitno naprej podvizajo, sie rücken beständig vor, Hip. (Orb.); teci, podvizaj svojemu prijatelju na pomoč, Jsvkr.; p. za kom, jemandem nacheilen, C.; sich beeilen, Cig.; podvizaj! mache schnell! Cig.; — 3) beschleunigen: p. kaj, C., Svet. (Rok.); p. večerjo, Erj. (Izb. sp.); — p. se, sich beeilen; on se je podvizal in hitel, Krelj; — 4) aneifern: eden druzega so podvizali, Jsvkr.; podvizalo me je samo to delo, da sem prijel za pero, Levst. (Zb. sp.).
378. poglavı̑t, adj. 1) Haupt-, Cig. (T.); na vse poglavite praznike, Krelj; poglavita reč, Trub.; poglavito mesto, die Hauptstadt, Meg., prisega iz 17. stol.- Let.; poglaviti dedič, der Universalerbe, Dol.- Svet. (Rok.); — hauptsächlich, Cig. (T.); — 2) angesehen, vornehm, Meg.; p. mož, Dalm.; poglaviti ljudje, Dict.
379. pogǫ́dati se, -am se, vb. pf. = pogoditi se, Svet. (Rok.).
380. pogòn, -gǫ́na, m. 1) die Verfolgung, Vrt.; der Streifzug, DZ.; p. dvigniti, Streifungen einleiten, Levst. (Nauk); — 2) der Schwung, Jan.; — der Antrieb, der Impuls, Cig., Jan.; on mu je dal pogon, da je to storil; to je bil tvoj pogon, da se je to zgodilo (du warst die Veranlassung dazu), Dol.- Svet. (Rok.); die Anreizung, Cig. (T.); — der Instinct, Cig., Jan.; spolni p., der Geschlechtstrieb, DZ.; — tudi: pogọ̑n, Svet. (Rok.); — 3) der Schub der Zähne, das Zahnen, V.-Cig.; — 4) der Schössling an einer Pflanze, Cig.; — 5) das Holz, worauf der Böttcher schlägt, die Reife damit anzutreiben, das Binderschlaghölzchen, der Bindertriebel, Cig., C., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 6) drog, s katerim se poganjajo ribe v mrežo, Polj.; — 7) pastir na planini, ki poganja ovce v molžo, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); kozarji in planinski pogoni, Slovan.
381. pogonìč, -níča, m. der Viehtreiber, Svet. (Rok.), Vrt.; pos. črednikov pomočnik, Notr.; (pogonjič, Levst. [Nauk]).
382. pogonobíti, -ím, vb. pf. vernichten, zerstören, verwüsten, Dict., Guts., Mur., Cig., Jan., Vrtov. (Sh. g.), Svet. (Rok.).
383. pogȗba, f. 1) das Verderben, der Untergang; — 2) der Verlust, der Schade, C.; na pogubi bom, ich werde einen Verlust haben, Svet. (Rok.).
384. pohȃba, f. die Missgestaltung am menschlichen Körper: kuta bi pokrila te pohabe, Jurč.; — učena p., eine gelehrte Verhunzung, Levst. ( LjZv.); = pohabljen človek, pokveka: ti pohaba, ti! Svet. (Rok.); pohaba in krivenča, Levst. (Zb. sp.).
385. pohóditi, -hǫ́dim, vb. pf. 1) im Gehen auf etwas treten, niedertreten, zusammentreten; p. rastlino, otroka, Mik., jvzhŠt.; travo p., vse je pohojeno po vrtu, jvzhŠt.; — 2) ein wenig gehen: pohodi po vrtu! Cig.; — 3) mit Gehen zubringen: celo uro sem pohodil, Svet. (Rok.); — 4) besuchen: p. koga, C., nk.; — heimsuchen, C.
386. pohudíti, -ím, vb. pf. verschlimmern: p. bolezen, Svet. (Rok.).
387. pohvalè, -ę́ta, m. der Prahlhans, Svet. (Rok.).
388. pojȃt, f. = 1. pojata, Svet. (Rok.).
389. pojẹ̀d, -jẹ́da, m. 1) ein essgieriger Mensch, Bes.; — 2) = pojedina, Svet. (Rok.).
390. pokàz, -káza, m. das Zeigen: p. s prstom, der Fingerzeig, Cig.; na pokaze govoriti, durch Zeichen sich verständigen (o gluhonemih), Svet. (Rok.); — der Vorweis, die Präsentation, Cig., C.; — na pokaz, zur Ansicht, als Probe, Cig.; blago na p., Warenproben, DZ.; menjica na p., ein Wechsel à vista, der Sichtwechsel, Cig.
391. polastína, f. die Waldservitut, tudi: die Waldservitutgebür, Svet. (Rok.).
392. polastı̑nəc, -nca, m. der Waldservitutberechtigte, Svet. (Rok.).
393. połdrȗžina, f. vino na poldružino dati, für eine Maßeinheit Wein anderthalb Maßeinheiten als Rückerstattung verlangen, Svet. (Rok.).
394. polę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) nach einander sich niederlegen, sich lagern; koze so polegle na planem, die Ziegen lagerten im Freien, Cig.; čreda je okoli njega polegla, Ravn.; — žito je poleglo, das Getreide hat sich gelagert oder gelegt (infolge der Schwere der Ähren, oder des Regens u. dgl.); poleglo žito, Cig.; lan poleže na njivi; — p. se, sich legen, sich sacken: jed se poleže v želodcu, Cig.; — 2) sich legend niederdrücken, Dol.; okoli nas so bili poseli ali polegli trato kmetje, Jurč.; — 3) gebären (vom Vieh), Junge werfen, Mur., V.-Cig., Svet. (Rok.), vzhŠt.; vsa čreda je polegla, Cig.; vsa drobnica je pasaste mladiče polegla, Ravn.; svinja je dvanajst prascev polegla, LjZv.; p. se, geworfen werden, Svet. (Rok.); (redko kedaj o človeku: p. otroka, Z., C.); — 4) nachlassen, Jan.; veter je polegel, Cig.; — tudi p. se: morje se je poleglo, das Meer hat aufgehört zu toben, Cig.; valovi so se polegli, C.; tukaj se imajo tvoji valovi poleči, Dalm.
395. 1. políca, f. 1) ein horizontal irgendwo ( z. B. an der Wand) angebrachtes Brett, um etwas darauf zu stellen; p. za kuhinjsko pripravo, za bukve; — p. pod oknom, das Fensterbrett; — der Vorsprung des Bienenstockes, Cig.; — das Pflugspannbrett, das Holz, woran die Pflugräder laufen, und worauf der vordere Theil des Grendels ruht, Cig.; — das Querholz an der Egge, Cig., Svet. (Rok.); — das Gesims, Cig., Jan., Mik.; — die Schwinge beim Wagen, Mik.; — das Streichbrett am Pfluge, pri Fari- Štrek. (LjZv.); — die Tragleiste an der Haspel, V.-Cig.; — der Flügel oder Schaft am Webestuhl, Bolc- Erj. (Torb.); — das Holz, das in der Mühle den Triebstock hält, Z., jvzhŠt.; — 2) = pola, die einfache Breite der in einen Ballen zusammengelegten Leinwand, C.; — 3) eine niedere, ebene Fläche, C.
396. polòt, -lǫ́ta, m. das Unterfangen, das Unternehmen, Cig., Svet. (Rok.); — die Handanlegung, das Attentat, Cig., DZ.
397. polotílọ, n. das Unternehmen, Svet. (Rok.).
398. polǫ̑tnja, f. das Unternehmen, Svet. (Rok.).
399. polǫ́vən, -vna, adj. halb: polovna obrta, eine halbe Drehung, Telov.; polovna obleka, die unvollständige Kleidung (des gemeinen Mannes an Werktagen), Svet. (Rok.); poloven les, einmal gespaltener Baum, das Halbholz, Notr.
400. pomẹ̀n, -mẹ́na, m. 1) die Bedeutung; p. podkladati, einen Sinn, eine Bedeutung unterlegen, Cig. (T.); najširši pomen, die weiteste Bedeutung, Cig.; — 2) pọ̑mẹn: na p. dati, erinnern, Z.; na p. dati komu, jemandem zu verstehen geben, LjZv.; jemanden aufmerksam machen, Gor.- Svet. (Rok.); na p. imeti kaj: einer Sache gedenken: imejte na pomen ("pumen") moje besede, Ev. (Rok.).

   1 101 201 301 401 501 601 701 801  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani