Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov="Svet. (Rok.)" (201-300)

  1. mrtváščina, f. 1) das Todte, Jan.; diši po mrtvaščini, Dol.- Mik.; — 2) die Todtengebür, die Verlassgebür, Cig., Jan., M., Svet. (Rok.), Kr.- Valj. (Rad).
  2. mȓvnat, adj. = senen: mrvnate grablje, Svet. (Rok.).
  3. mrzẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) kalt sein, frieren, Mur., C.; — 2) mrzi mi kaj, es ekelt mich etwas an, es verdrießt mich, ich verabscheue es, Mur., Cig., Jan.; delo mu mrzi, er ist arbeitsscheu, Levst. (Nauk); — tudi: mrzi me kaj, Cig.; jed me mrzi, Svet. (Rok.); jel ga je mrzeti dolgi pot, LjZv.; — 3) mrzi se mi kaj, es ekelt o. widert mich an, Mur., Cig., Jan.; jed se mi mrzi, V.-Cig.; mrzi se mi nad čim, Cig.; mrzi se nam od njih, ogr.- Valj. (Rad); — vsega se mi je mrzelo, Glas.; — 4) verabscheuen: m. na kaj, ogr.- C.; m. na delo, arbeitsscheu sein, Cig.; m. na vsak kmetiški napredek, LjZv.; m. kaj, koga, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  4. mrzíti, -ím, vb. impf. 1) = mrzeti, ekeln, Mik.; — 2) hassen: m. koga, Svet. (Rok.); jemandem gram sein, Jan. (H.).
  5. mrzlína, f. 1) die Kälte, der Frost, Mur., Cig.; — m. v srcu, kajk.- Valj. (Rad); — 2) = mrzlica: mrzlina ga tare, Svet. (Rok.).
  6. múhica, f. dem. muha; 1) = mušica, kleine Fliege; — 2) die Laune: ima svoje muhice, Svet. (Rok.).
  7. múzast, adj. 1) schmunzelnd, M.; — 2) mit zurückgebogenen Hörnern: m. vol, muzasta krava, Ig, Svet. (Rok.); — hörnerlos, M.; muzasta in rogata drobnica, Bes.
  8. 1. múzəlj, -zlja, m. vol, ki ima ob glavi upognjene in nazaj zavite roge, Z., Lašče- Levst. (M.), Svet. (Rok.).
  9. nabíjati, -am, vb. impf. ad nabiti; 1) anschlagen; obroče na sod n.; — 2) bereifen: škafe, sode n.; — 3) prügeln; n. koga; — 4) laden; možnar n.; — 5) n. komu (pri dražbi), jemanden überbieten, Svet. (Rok.).
  10. nàd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje: kam? kaže 1) predmet, proti kateremu je premikanje kake reči ali osebe tako namerjeno, da ostane pod ciljem premikanja in da ne prideta v dotiko: über — hinauf; nad drevo vzleteti, über den Baum hinauf fliegen; nad se iti, bergauf gehen, Cig., Svet. (Rok.); — 2) to, kar kaka oseba ali reč presega, kar za njo zaostaja: über; on mu je nad vse, ihm setzt er alle andern nach; to mu je nad vse, das geht ihm über alles; ni meštra nad potrebo, Npreg.- Jan. (Slovn.); — nad mero, übermäßig; — mehr als: nad sto goldinarjev je zapravil; — 3) to, zoper kar je kako dejanje namerjeno: wider, gegen; Ko bo Pegam šel nad te, Npes.-K.; nad Turka iti, wider die Türken zu Felde ziehen; — nad medvede, zajce iti, auf die Bären-, Hasenjagd gehen; planiti nad koga, auf jemanden losstürzen; — B) c. instr. na vprašanje: kje? kaže 1) to, kar je pod kako rečjo, tako da med ednim in drugim ni dotike: über; nad mizo visi svetilnica; nad mlinom stanuje; Nad mano, pod mano, krog mene je Bog, Levst. (Pes.); — 2) to, črez kar je kedo postavljen, ali ima oblast: über; Ti si kralj nad vsemi kralji; gospodovati nad kom, Met.; — 3) kar provzročuje kakov duševen afekt: über; množice so se zavzele nad njegovim ukom, Met.; jeziti se nad kom; dvomiti nad čim, an etwas zweifeln; pohujšati se nad čim, sich an etwas ärgern; veseliti se nad čim, Freude haben an etwas; ostrmeli so nad tem-le prvim čudežem, Ravn.; — 4) osebo, katere se kako dejanje tiče: an; naši nastopniki bodo vsaj imeli kaj nad nami popravljati in brusiti, Vod.- Jan. (Slovn.); nad kom znositi se, sich an jemandem rächen, Z.; nad kom se pregrešiti, sich an einem versündigen; nad kom se zgledovati, sich an einem spiegeln; nad kom kaj dobrega doživeti, an jemandem etwas Gutes erleben, Cig.; nad otroki kleti, C.; — II. adv. v nekaterih sestavah novejšega knjižnega jezika po zgledu nemščine: Ober-, Erz-; nadučitelj, Oberlehrer; nadvojvoda, Erzherzog; nadškof, Erzbischof, i. t. d.; — III. praef. v nekaterih iz drugih slovanskih jezikov vzetih ali po njih zgledu napravljenih glagolih, n. pr. nadvladati, nadzirati i. t. d., v katerih se pomen vjema s predlogovim pomenom.
  11. nadrážiti, -im, vb. pf. 1) aufreizen, aufhetzen, Mur., Cig., Svet. (Rok.); — 2) n. se, des Reizens, Neckens satt werden.
  12. náglica, f. die zu große Eile, die Hast; naglica ni nikoli dobra; v naglici, in der Eile; = z naglico, Cig.; ni taka n., es hat keine solche Eile, Jan.; — die Uebereilung, z naglice, aus Uebereilung, Ravn., Svet. (Rok.); na naglici, plötzlich, C.
  13. nagọ̑dən, -dna, adj. 1) zufällig, Mur.; nagodno, zufällig, C.; — 2) = nagajiv, Svet. (Rok.); schlimm, Jan.
  14. nagodíti, -ím, vb. pf. 1) zufügen, Dict.; škodo n. komu, Dalm.; vse zlo n. komu, Trub.; nam misli vse zlo ter hudo nagoditi, Krelj; — n. komu, jemandem einen Streich, einen Possen spielen, Cig., Svet. (Rok.); ker si ti meni nagodil, pa bom še jaz tebi, jvzhŠt.; bojim se, da bi mi nagodila, Glas.; — 2) n. komu s čim = ugoditi, einen Gefallen erweisen, es recht machen, SlGor., ogr.- C.; — 3) n. se, zufällig geschehen, sich ereignen, Mur., ogr.- M.; — 4) n. se na kaj, treffen, C.; — 5) n. se, sich vergleichen, Cig.
  15. nagŕbniti, -gȓbnem, vb. pf. faltig, runzelig werden, Svet. (Rok.).
  16. nahrániti, -im, vb. pf. 1) eine genügende Menge zu essen geben, sättigen, Mur., Cig., ogr.- Let.; — genügend füttern, vzhŠt.; — 2) zusammensparen: n. mnogo denarja, M., Svet. (Rok.).
  17. najẹ́dati, -am, vb. impf. ad najesti; 1) anfressen; polhi sadje, miši plečeta najedajo; rja železo najeda, der Rost frisst das Eisen an, Cig.; — 2) mit Vorwürfen kränken, Z.; sticheln, Svet. (Rok.).
  18. nákovənj, -vnja, m. = nakovalo, Svet. (Rok.).
  19. nalẹ̑tnik, m. der Pächter, V.-Cig., C., Svet. (Rok.).
  20. namę̑rica, f. po namerici, zufälligerweise, Cig., Svet. (Rok.).
  21. namèt, -mę́ta, m. 1) das Aufgeworfene, das Angehäufte, Cig., Jan.; der Wall, das Festungsbollwerk, Cig., Valj. (Rad); — was das Wasser angesetzt hat, der Anwurf, Cig.; — der Straßenanwurf, der Schotter, C.; — ein gebahnter Weg, ogr.- C.; — 2) die Steuerauflage, der Aufschlag, DZ., Valj. (Rad); die Kriegscontribution, C.; — 3) pl. nameti, Winke, Fingerzeige, Mur., Jan.; namete dajati, Anspielungen machen, Svet. (Rok.); — tudi: námet.
  22. nametávati, -am, vb. impf. 1) Anspielungen machen, Svet. (Rok.); — 2) n. se, sich häufen; — 3) stöbernd schneien: z neba se je snega v gostih plahticah nametavalo vedno več in več, Jurč.; — prim. nametati II. 2).
  23. namǫ̑štnik, m. kdor "na mošt" na posodo jemlje denar, Mur., Cig., C., Svet. (Rok.), Dol.
  24. napȃka, f. die Verkehrtheit; der Fehler, der Tadel; noben človek ni brez napak; — die Unzukömmlichkeit, Cig.; — napake delati komu, jemandem Ungelegenheiten machen, Svet. (Rok.).
  25. napȃstnik, m. 1) der Angreifer, Cig.; — der Feind, C., Svet. (Rok.); — 2) der Anfechter, der Versucher, Cig., Jan.
  26. napę́ti, napnèm, vb. pf. 1) spannen; lok, struno, n.; n. petelina na puški; — n. jo kam, irgendwohin eilen, laufen, Cig., C.; — n. vse žile, vse moči, alle Kräfte aufbieten; — n. koga k čemu, jemanden mit Strenge zu etwas vermögen, Cig., Fr.- C.; n. koga k delu, zur Arbeit anhalten, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 2) aufblähen, aufschwellen; sapa je napela jadra; trebuh je napet; napelo me je; napet biti, kakor boben; — šobo, mrdo n., eine unwillige Miene machen, zu schmollen anfangen; napeto se držati, eine unwillige, zornige Miene zeigen, schmollen; — n. se, sich aufblähen, aufschwellen; jagoda se je napela; žile se mu napno, Jurč.; vrata so napeta od mokrote; — napeta cesta, eine convexe Straße, Levst. (Cest.); napeta tla, ansteigender Boden, Cig.; napeta ulica, Glas.; napeta pot, Erj. (Izb. sp.); — napeto gledati, stieren, vzhŠt.- C.; — napeta voda, das Hochwasser, Cig. (T.); hohe See, Jes.; viharji valove napno, Jap. (Prid.); — 3) jezo, srd, sovraštvo n. na koga, einen Groll, Hass gegen jemanden fassen, ( Rok.); pravdo n., einen Process beginnen, Svet. (Rok.); n. obtožbo, DZ.; — zu besprechen anfangen: napeli smo zdaj to zdaj ono reč, Zora; — 4) n. koga = nabiti, natepsti, Notr.; n. koga s kamenjem, jemanden mit Steinen bewerfen, Z.
  27. napítən, -tna, adj. Trink-, Mur.; napı̑tna čaša, das Trinkglas, Svet. (Rok.); napitna pesem, das Trinklied, Mur.; napitni brat, der Zechbruder, Cig.
  28. naréči, -réčem, vb. pf. 1) einen Namen geben: n. kaj, Vrt.; — ernennen: n. beležnike, DZ.; n. v poslanca, zum Gesandten ernennen, Vrt., DZ.; — 2) ansagen: za danes je narečeno za to, für heute ist eine Tagsatzung dafür bestimmt, Svet. (Rok.).
  29. narę̑dba, f. 1) die Einrichtung einer Sache: poslopje ima dobro naredbo, Notr.; mlinska n., Svet. (Rok.); — naredbe, Einrichtungen, Cig., Jan.; — 2) die Vorrichtung, Jan., C.; sežgati naredbe, (die Belagerungsvorrichtungen), Dalm.; s takimi naredbami, arfami in orglami, Trub. (Psal.); naredbe pri vodnjaku so slabe, Notr.; kako lepe nove naredbe ima! Polj.; — 3) die Vorkehrung, die Verfügung, die Maßregel, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Trub., Dalm., DZ., nk.; božja n., Gottes Fügung, Cig., Jan.; — der Vertrag, Meg.- Cig., Dict., C.
  30. náredən, -dna, adj. 1) fertig, bereit, zur Hand, Savinska dol.; n. k čemu, bereit: n. k poslušanju, Dalm.; — hurtig, flink, Dol.- Cig.; pripravite Gospodu naredne ljudi, Krelj; — 2) bequem, gelegen, Dict., Cig., Trub., Svet. (Rok.); pri narednem času, Trub. (Psal.); tu nam ni naredno stati, BlKr.- M.; nož ni nareden, BlKr.- M.; naredna, kmetska prebivališča, LjZv.; železna ognjišča so narednejša za kuho in peko, LjZv.
  31. naredíti, -ím, vb. pf. machen; n. novo toporišče sekiri; n. suknjo; n. iz zlata tele; narejene cvetlice, künstliche Blumen; n. šotor, ein Zelt aufschlagen; vozel n., einen Knoten schürzen; n. postavo; kaj si zopet naredil? was hast du wieder angestellt? veliko škode komu n.; — n. koga za kaj, jemanden zu etwas machen; — hudo n. koga, jemanden arg zurichten, Zv.; to nas je naredil! der hat uns mitgespielt! Gor.; — n. za kaj s kom, mit jemandem etwas abmachen, Cig., Jan., C.; — n. komu, einem etwas anzaubern, ihn verhexen; narejeno mi je; v svoji jezi mu je slepar naredil, da ga je hodila vsako noč mora tlačit, LjZv.; — bereit machen: naredi mi konja, Zilj.- Jarn. (Rok.); — verfügen, Mur., Cig., Jan., DZ.; — n. se, sich bilden, entstehen; mehurček, krasta se mu je naredila; — sich stellen: n. se hudega, jeznega; — n. se s kom, sich mit jemandem vergleichen, Svet. (Rok.).
  32. nároke, f. pl. die Tagsatzung, Svet. (Rok.).
  33. naslẹdíti, -ím, vb. pf. 1) nachfolgen: n. koga, Mur., C., nk.; — 2) durch Erbfolge erhalten: n. očetovo zemljo, Svet. (Rok.).
  34. nastȃvək, -ka, m. 1) kar se nastavi (nastavlja), der Aufsatz, der Ansatz, Mur., Cig., Jan.; n. na panju, C.; der Aufsatz zur Verlängerung ( z. B. eines Instrumentes), Cig., Jan.; die Fortsetzung: n. hrbtenjače, Erj. (Som.); der Anschub beim Tische, Cig.; — 2) der Bindertriebel, das Schlagholz der Binder, C.; — 3) der Köder, Jarn.- M., Cig.; — 4) nástavek, die Lage: hiša je na lepem nastavku, Svet. (Rok.).
  35. nástorən, -rna, adj. trotzig, Dol.- Mik.; boshaft, Svet. (Rok.), BlKr.; verletzend, beleidigend, M.
  36. navídən, -dna, adj. neidig: n. biti komu, C., Svet. (Rok.); — nam. nenaviden.
  37. navpı̑č, adv. n. si biti, Gegner sein, Svet. (Rok.).
  38. navzkríž, adv. kreuzweise; roke n. dejati; n. plačilo imava, wir haben einander gegenseitig zu zahlen, Svet. (Rok.); — n. gledati, schielen; n. govoriti, sich widersprechen; n. komu govoriti, einem widersprechen; — n. si biti, wider einander sein, uneinig sein; n. si priti, n. priti s kom, übereinander kommen, sich zerwerfen; — n. priti: nekaj jima je prišlo n., es ist ihnen etwas in die Quere gekommen; če mi kakov starec ne pride n., Jurč.; — uri gresta n., die Uhren gehen verschieden, sie divergieren.
  39. nebọ̑g, adj. arm, elend, Svet. (Rok.), ogr.- C.; neboga, ne boš več svoje matere videla: umrli so ti! BlKr.- M.
  40. neborè, -ę́ta, m. der Arme, armer Tropf, Meg., Dict., BlKr.- M., C., Svet. (Rok.), Krelj; tudi: nebọ̑re, Valj. (Rad).
  41. nedenárən, -rna, adj. geldlos: zdaj je svet tako nedenaren! Svet. (Rok.); nedenarni časi, Škrb.
  42. negodè, -ę́ta, m. 1) der unzeitig Geborene, der Unzeitling, V.-Cig.; — 2) ein lästiger Mensch, Mik.; — der Thunichtgut, Jan., SlN.; loviti pretepalnike in druge takšne negodete, Jurč.; ein ungerathenes Kind, Svet. (Rok.).
  43. neizvẹ́stən, -stna, adj. unbestimmt, ungewiss, unsicher, nk.; neizvestno vreme, unsicheres Wetter, Svet. (Rok.).
  44. nekázən, -zna, adj. 1) unansehnlich, unscheinbar, Cig., Jan.; nekazen ceper, Levst. (Zb. sp.); — nicht viel versprechend: nekazno delo, eine undankbare Arbeit, Cig.; — 2) nam. nekazan, ungerathen, ungezogen, muthwillig, ausgelassen, Dict., Jarn., C.; nekazen fantič nič ne dobi, Vrtov. (Vin.); nekazni otroci, Ig (Dol.); — 3) nam. nakazen, ungestalt, entstellt, hässlich, Svet. (Rok.); zagledal je krvavi obraz in nekazno brado žolnirjevo, Jurč.; nekazna baba, LjZv.
  45. nepomogljìv, -íva, adj. unbehilflich, Svet. (Rok.).
  46. nepotrúpən, -pna, adj. = nenasiten, Cig., Svet. (Rok.).
  47. nespẹ́šən, -šna, adj. = počasen, nicht flink, Dol.; — nespešno delo = delo, ki ne gre od rok, Svet. (Rok.).
  48. neuglę́dən, -dna, adj. = negleden, Svet. (Rok.).
  49. neugọ́dən, -dna, adj. 1) ungünstig, Cig., Jan., nk.; (v tem pomenu nav. neugǫ́den); — 2) unangenehm, Jan.; unappetitlich, ("neuguden") Svet. (Rok.); — ungeschickt, Dol.; — prim. negoden.
  50. neumáriti, -ȃrim, vb. impf. Dummheiten treiben, BlKr.- Svet. (Rok.).
  51. neúmovati, -ujem, vb. impf. sich thöricht benehmen, närrisch sein, C., Svet. (Rok.), Gor.
  52. neustrẹ́zən, -zna, adj. komur ni moči lahko ustreči, Svet. (Rok.).
  53. 1. neustrẹ̑žen, adj. = neustrezen, Svet. (Rok.).
  54. nevídən, -dna, adj. 1) unsichtbar; — 2) unansehnlich, Cig.; — zelo nevidno je, es ist hässlich, Svet. (Rok.).
  55. 2. nósən, -sna, adj. 1) tragbar, Cig.; nosni stol, der Tragestuhl, die Sänfte, Vod. (Izb. sp.); — nosna obleka, ein Kleid, das sich tragen lässt, Let.; — 2) Trage-, Cig.; nǫ̑sni konj, das Tragpferd, nosne živali, Tragethiere, DZ.; — 3) schwanger, Cig., Štrek., Svet. (Rok.); — 4) nosna kokoš, eine Eier legende Henne, Cig.
  56. novíšče, n. der Neubruch, V.-Cig., Svet. (Rok.); krompir dobro stori na novišču, Gor.
  57. obẹ́kniti, -ẹ̑knem, vb. pf. Kraft verlieren, Svet. (Rok.); — nam. obvekniti; prim. vek.
  58. 2. oblák, m. der Kugelstein, Mur., Notr.- Cig., Jan., Svet. (Rok.); — prim. obel.
  59. oblȃst, f. 1) das beherrschte Gebiet, Cig., Jan., Mik.; Na vojsko brž na mejo vstan, Na kraj oblasti dunajske, Npes.-K.; — der Besitz, C.; der Bauerngrund, C.; — 2) die Gewalt, die Macht, die Befugnis; kraljeva, očetovska o.; sodnja o., die Gerichtsbarkeit, Cig.; pod svojo oblast spraviti; v svoji oblasti imeti; — o. si vzeti, sich die Freiheit nehmen, Litija- Svet. (Rok.); božja o., die Epilepsie; (iz tega: božjast); božja o. ga meče, Dict.; taiste je ozdravil, katere je božja oblast metala, Jsvkr.; — oblast te udari! o. te meči! (kletvice), Prim.; — 3) die Behörde, die Obrigkeit, Cig., Jan., ogr.- C.
  60. oblę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) belagern, blockieren, Mur., Cig., Jan., Krelj; mesto z vojsko o., Dalm.; smrtne bolečine bodo srce oblegle, Jsvkr.; — 2) o. se, sich anschmiegen, passen (o obleki), Cig., Šol.; oblačilo se obleže (liegt gut an), Cig., Svet. (Rok.).
  61. 2. oblę́dən, -dna, adj. 1) närrisch, dumm, Meg., Burg. (Rok.); schwachsinnig, C.; unerfahren, Svet. (Rok.); ti punica obledna! du dummes Mädchen! Gor.; — 2) ausgelassen, muthwillig, frech, Dict., Hip. (Orb.), Mur., C.; obledni razposajenci, Cv.; — in frecher Weise schmarotzend, heißhungrig, C., Savinska dol.; — 3) hoffärtig, C.; stolz, Guts.
  62. oblíca, f. 1) ein runder Körper: der Ball, die Kugel, Mur., Cig., Jan., C.; ustavljal je ognjene oblice in puščice, Cv.; — eine rundliche Knolle: krompir v oblicah, gekochte ganze Erdäpfel; — kuhana drobna repa, Goriška ok., Lašče in drugod- Erj. (Torb.), Jarn., Cig., C.; repa v oblicah, Z.; — der Rollstein (kamen, kateri se je v potočni strugi obrusil), Notr.- Erj. (Torb.), Erj. (Min.); — eine runde Erhöhung, Cig.; — 2) die Oranienkirsche, Cig.; — 3) ǫ́blica, die Rundung, Svet. (Rok.).
  63. obnoríti, -ím, vb. pf. bethören, täuschen, betrügen, Meg., Mur., Boh., Krelj, Svet. (Rok.); menite li, da boste njega obnorili, kakor se človek obnori? Dalm.; glejte, da vas kdo ne obnori! Trub.; slednjega človeka jeza obnori, Jsvkr.
  64. obnọ̑žina, f. der Blumenstaub an den Füßen der Bienen, das Bienenhöschen, Cig., Svet. (Rok.); (obnọ̑žna, Kr.- Valj. [Rad]).
  65. obnọ̑žje, n. = obnožina, Cig., Svet. (Rok.), Nov.; matica ne hodi po obnožje, Levst. (Beč.).
  66. obrẹzína, f. 1) was beim Beschneiden abfällt, das Abschnitzel, Mur., Cig., Svet. (Rok.), Lašče- Levst. (Rok.); das Abgeschälte, die Schale, M.; tudi: obrẹ̑zina, M., Valj. (Rad); — 2) die Schnittstelle ( z. B. bei der Weinrebe), C.
  67. obròb, -rǫ́ba, m. der Saum, die Einfassung (eines Kleides), die Verbrämung, V.-Cig., DZ.; — cestni o., der Straßenrand, Svet. (Rok.); — grivica med dvema njivama ali vinogradoma, Dol.
  68. obŕsniti, -bȓsnem, vb. pf. 1) streifen, Mik.; o. ob grm, grm ga je obrsnil, Notr.; — o. koga po obrazu, jemandem einen Schlag ins Gesicht geben, Dol.; — 2) o. se: nebo se je obrsnilo, = razjasnilo se je, Litija- Svet. (Rok.); — prim. 1. obrisati.
  69. obsẹjȃnje, n. 1) das Besäen; — 2) die stehende Saat, Svet. (Rok.).
  70. obuválọ, n. die Fußbekleidung, Cig., Jan., M., Goriš.; imam štiri pare obuvala, Svet. (Rok.); imam četvera obuvala, Lašče- Levst. (Rok.).
  71. očı̑nstvọ, n. 1) das väterliche Erbe, Alas., Cig., Jan., Dalm.- M., Svet. (Rok.); cesarsko o., die Cameralgüter, C.; — 2) = očetovstvo, die Vaterschaft, Cig., Jan., C.
  72. očítən, -tna, adj. 1) in die Augen fallend, ansehnlich, stattlich, Cig., Gor.; ni kaj očiten človek, er ist ein unansehnlicher Mann, Cig.; zelo očitna krava, eine recht stattliche Kuh, Ig; kmetska prebivališča, očitna kakor nekdaj grajske pristave, LjZv.; najočitnejša krasotica, LjZv.; — 2) öffentlich; očı̑tna izpoved, die öffentliche Beichte; očiten grešnik, ein öffentlicher Sünder; — 3) offenbar, unverkennbar, evident, augenscheinlich; očitna resnica, die helle Wahrheit, Cig.; o. sovražnik, ein abgesagter Feind, Cig.; očitno gre na dan, es geht ganz deutlich hervor, Navr. (Kop. sp.); očitno je, kakor beli dan, es liegt klar am Tage, Cig.; — 4) offen, aufrichtig, Svet. (Rok.); očitno povedati, Kr., vzhŠt.
  73. odduríti, -ím, vb. pf. von sich stoßen, verschmähen, Meg., Dict., Svet. (Rok.); grehe ostaviti i odduriti, kajk.- Valj. (Rad); odvreči i o. kaj, kajk.- Valj. (Rad); laž zavržem i oddurim, ogr.- Valj. (Rad); (piše se navadno: oduriti).
  74. odgovȃrjati, -am, vb. impf. ad odgovoriti; 1) durch Zureden abzubringen suchen, abreden, widerrathen; o. koga; odgovarjati kmeta od dela, Levst. (Zb. sp.); tudi: o. komu; — 2) rechtfertigen: o. se, Rechenschaft geben, Jan., Trub.; verantwortlich sein: o. se občini za občinsko uradovanje, Levst. (Nauk); — 3) antworten; o. komu na vprašanja; o. k prošnjam, Levst. (Močv.), Vrt.; respondieren, Cig., Jan.; — trotzig antworten, protzmaulen, Cig., jvzhŠt.; žena možu odgovarja, Ben.- Kl.; = o. se, Svet. (Rok.); — o. za kaj, etwas verantworten, Cig., Jan., Cig. (T.); — entsprechen, o. si, sich gegenseitig entsprechen, nk.
  75. odhọ̑dnja, f. der Weggang, Dict.; po moji odhodnji, Trub.; die Abreise, Jan.; — der Abschied; za odhodnjo je Jezus še učence blagoslovil, Ravn.; k odhodnji, Krelj, Dalm.; die Abschiedsfeier: odhodnjo obhajati, Ravn.; der Abschiedstrunk, Svet. (Rok.).
  76. odkániti se, -im se, vb. pf. 1) o. se od doma, sich entschließen vom Hause zu gehen, Svet. (Rok.); — 2) o. se česa, von etwas ablassen, etwas außer Acht lassen, C.
  77. odkȗpa, f. 1) das Ausgelöste, C.; — 2) = odkupnina, Svet. (Rok.).
  78. odlę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) sich ablösen: skala odleže, Cig.; — 2) leichter, besser werden: odleglo je bolniku; nachlassen: bolečina, jeza odleže, Cig.; vreme je odleglo, Z.; ne odležem ti, dokler ne plačaš, ich gebe nicht nach, bis du mich bezahlst, Cig.; odlezi že, odlezi, höre doch einmal auf, Železniki ( Gor.); — 3) = zaleči, ausgeben: to toliko odleže, kakor ono, Svet. (Rok.); kamor bi dejal deset goldinarjev, odlegli bi kaj, Z.; to že odleže, das reicht schon hin, Z.; — 4) gebären: žena odleže, C.; — o. se, geboren werden: otrok se odleže, C.
  79. odlı̑ka, f. 1) die Abfertigung (in Geld), Levst. (Pril.); (in Worten): odliko dati komu, mit Worten abfertigen, Lašče- Levst. (M.); — 2) die Abhilfe, die Erholung: za vročino je za vsakim grmom odlika, Z., Svet. (Rok.); — 3) die Auszeichnung, nk.; prvi red z odliko, erste Classe mit Vorzug (v šolskih izpričevalih), nk.; ( rus.).
  80. odljúdən, -dna, adj. 1) menschenscheu, ungesellig, unfreundlich, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Dol., M., Svet. (Rok.); unhöflich, Mur.; — 2) menschenleer, wild, Cig., C.; o. in pust kraj, LjZv.; V odljudni goščavi Sam za-se živi, Preš.
  81. odmejíti, -ím, vb. pf. durch Marken von einem gewissen Bezirke ausschließen, abrainen, Cig., Svet. (Rok.).
  82. 2. odmẹ̑na, f. die Entschädigung, der Ersatz, DZ., Svet. (Rok.), Vrt.; — das Surrogat, ogr.- C.; — die Stellvertretung, C.
  83. 2. odmẹníti, -ím, vb. pf. ersetzen: o. koga, für jemanden eintreten, ihn ersetzen, ogr.- C.; — vergelten: zdaj sva si odmenila (= vrnila), Svet. (Rok.).
  84. odpravílọ, n. die Expedition, C.; — die Leistung, Jan. (H.); — die Abfertigung, Nov.- C.; die väterliche Erbentfertigung, Svet. (Rok.).
  85. odprẹ́ti, -prèm, vb. pf. öffnen; vrata na stežaj o., die Thür angelweit öffnen; vrata so se odprla, die Thür ist aufgegangen; knjigo, usta o.; oči komu o., jemandem die Augen auswischen, öffnen, Cig.; mrliča o., einen Leichnam obducieren, Cig.; — odprt, offen; odprto morje, die offene See, Cig. (T.), Jes.; — odprt biti, Leibesöffnung haben, Cig.; — na odprto pogoditi se (mit offener Frist, mit einer Bedenkzeit), Svet. (Rok.); na odprto kupiti, auf Probe kaufen, Svet. (Rok.).
  86. odprisę́či se, -sę́žem se, vb. pf. sich losschwören, Svet. (Rok.); mit Eidschwur verleugnen; o. se komu: Peter se mu (Kristusu) je bil trikrat odprisegel, Ravn.
  87. odprostíti, -ím, vb. pf. = odpustiti, BlKr.- Svet. (Rok.); odprosti nam grehe, ogr.- C.
  88. odstáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) wegstellen, Cig.; poslopje o. od ceste, mit dem Bau von der Straße wegrücken, Svet. (Rok.), Kr.; — o. (kar je pristavljeno): o. lonec, den Topf vom Feuer wegrücken; — puško o., das Gewehr absetzen, Cig.; — 2) absetzen; o. koga od službe; — praznik o., C.; — 3) abspenen: otroka, tele o.; krava je odstavila, die Kuh hat keine Milch mehr, Cig.; — 4) = odložiti, verschieben, C.; — 5) abwendig machen, Cig., C.; — o. se česa, sich von einer Sache trennen, ablassen, Cig., C., M.
  89. oglásiti, -im, vb. pf. 1) ankündigen, melden; — o. koga, jemanden anzeigen, Svet. (Rok.); — 2) o. se, einen Laut von sich geben, sich vernehmen lassen, sich melden; slavček se je v grmovju oglasil; oglasi se, če te kličem! o. se za prisego, den Eid anmelden, Cig.; o. se za dediča, sich erberklären, Cig.; — o. se pri kom, bei jemandem einsprechen, sich anmelden; oglasi se mimogrede pri nas! — 3) = razglasiti, verkündigen, ausrufen, Cig., Jan.
  90. ogǫ̑ł, f. ein abgeästeter Baum, Svet. (Rok.); prim. gol.
  91. oholı̑ja, f. = oholost, Habd.- Mik., Svet. (Rok.).
  92. oholọ̑st, f. der Hochmuth, die Hoffart, Dict., Jan., C., Svet. (Rok.), Kast.- Valj. (Rad).
  93. okə̀l, -klà, m. der Hauzahn, ogr.- C.; nav. pl. okli, Svet. (Rok.); prim. akel, kel.
  94. oklę̑n, adj. = jeklen, stählern, Notr.; — gediegen, kernig, compact, V.-Cig., Cig. (T.), C.; okleno pšenično zrno, Ravn., Svet. (Rok.); — fest, stark: oklene kosti, C.; — oklen dovtip, ein kerniger Witz, Bes.
  95. oklicílọ, n. die Verlautbarung, Svet. (Rok.).
  96. okọ̑, očę̑sa, n. 1) das Auge; pl. očę̑sa (oka, ogr., kajk.); očı̑, f. pl. das Augenpaar lebender Wesen, die Augen; več vidijo oči od očesa, Jan. (Slovn.); medlo oko, ein müdes Auge, Cig.; debelo o., das Glotzauge, Cig.; bistro o., ein lebhaftes Auge; vdrte oči, hohle Augen; krvavo oko, das Blutauge, Cig., C.; solzne oči, thränenfeuchte Augen; z vprtimi očmi, mit unverwandten Augen, Cig.; z golim očesom, z golimi očmi, mit bloßen, unbewaffneten Augen; = s praznimi očmi, jvzhŠt.; na oči, dem Augenscheine nach, Vrt.; na oči je kakor novo, LjZv.; = na oko, C.; na ọ̑kọ, Valj. (Rad); = po očeh, Cig.; na oko, nach dem Augenmaße: na o. preceniti, DZ.; = na oči, Cig.; = kakor oči kažejo, Cig.; na prve oči, auf den ersten Anblick, C.; na oko vzeti (dejati) koga, einen aufs Korn fassen, Cig.; na očesu imeti, auf dem Korne haben, Cig.; pod oči dobiti koga, jemanden zu Gesichte bekommen, Danj. (Posv. p.); pred očmi biti komu, jemandem vorschweben; izpred oči izginiti, aus den Augen schwinden; oko se je prijelo česa, das Auge haftet an etwas, Cig.; povsod oči imeti, auf alles achtgeben; oko (oči) imeti na kaj, ein Augenmerk auf etwas haben, Cig. (T.), DZ.; oči obračati v koga, jemandem Blicke zuwerfen, Cig.; o. vpreti v koga, jemanden mit den Augen fixieren, Cig. (T.); očesa ne zgeniti, mit unverwandtem Auge hinblicken; oči pasti, die Augen weiden; oči pobesiti, den Blick senken; = oči po sebi vreči, Ravn.; oči kam vreči, einen Blick irgendwohin werfen, jvzhŠt.; A mladenič na devico, Ona meče nanj oči, Levst. (Zb. sp.); z očmi streljati, feurige Blicke werfen, C.; vse se godi pod njegovim očesom (unter seiner Controle), Levst. (Močv.); oči komu obrniti na kaj, jemanden auf etwas aufmerksam machen, DZ.; oko imeti obrnjeno na kaj, einer Sache Aufmerksamkeit schenken, Levst. (Nauk); v oči biti, hervortreten, Cig. (T.); zelene rože preveč v oči mahajo, Jurč.; to je preveč na očeh, das ist zu auffallend, Svet. (Rok.); blisk oči vzame (jemlje), der Blitz blendet, C., Vrt.; svetloba oči jemljoča, Ravn.; iz oči v oči, von Angesicht zu Angesicht, Cig., Jan., C.; niti iz ọ̑či v ọ̑či nikogar ne pogleda, Jurč.; v oči povedati komu kaj, jemandem etwas offen, ins Gesicht sagen, C.; iz oči v oči povedati, offen sagen, V.-Cig., Jan.; iz oči (z oči) v oči psovati koga, Mik.; povedimo si resnico iz oči v oči, Levst. (Zb. sp.); dokoder oči neso, so weit das Auge reicht, LjZv.; za oči se zgrabiti, = zu weinen anfangen, C.; oči tiščati = weinen, Bas.; na oči komu kaj reči = v obraz povedati, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); imeti večje oči kakor želodec = mehr verzehren wollen, als der Magen verträgt, Cig.; dal bi mu oko iz glave = er gäbe ihm das Herz aus dem Leibe, Cig.; ne da mu več lepega očesa, er gönnt ihm keinen freundlichen Blick mehr, Ravn., LjZv.; ne dado jim dobrega očesa, Jap. (Prid.); imeti malo očesa za koga, jemanden ziemlich gerne sehen, Jurč.; — 2) slepa oka, die Schläfe, Mur.; — 3) kurje oko, das Hühnerauge (am Fuße); kurja očesa imeti na nogi; = žabje oko, Mur.; — 4) das Auge (auf der Karte, dem Würfel), Cig.; — 5) der Fingerringstein, C.; — rakova oka, die Krebssteine, C. ( Vest.); — 6) das Auge (an den Reben, Bäumen u. dgl.), die Blatt- o. Blütenknospe; pl. očesa: vinska trta je pognala očesa, Ravn.- Mik.; (tudi: oka, trsova, drevesna oka, C. [ Vest.]); — 7) die Narbe (im Ei), der Hahnentritt, Cig. (T.); — die Narbe (bei Hülsenfrüchten), der schwarze Keim (an den Bohnen), Cig.; — der Spiegel ( zool.), Cig. (T.); — 8) die Masche (in Netzen, im Strickwerk), die Schlinge am Seil, V.-Cig.; oka v mreži, Zv.; — 9) rastline: volovsko o., die weiße Wucherblume o. Orakelblume (chrysanthemum leucanthemum), Cig., Jan., Tuš. (R.); — pasje o., das Flohkraut (pulicaria), Dict.; tudi: das Mückenkraut (inula conyza), C.; — hudičevo o., die Einbeere (paris quadrifolia), Z., C.; — kurje o., das Gauchheil (anagallis), Pjk. (Črt.); — ptičja očesa, die Becherblume (poterium polygamum), Josch; — mačje oči, das Sumpf-Vergissmeinnicht (myosotis palustris), Cig., Jan., Tuš. (R.).
  97. okolíš, m. 1) der Umweg, Cig., Jan., Svet. (Rok.); — okoliši, Umschweife, Jan.; po okoliših pripovedovati, weitschweifig erzählen, LjZv.; začel jo je nekam po okoliših snubiti, Erj. (Izb. sp.); brez okolišev, ohne Umstände, Svet. (Rok.), Str., Jurč.; tudi: brez okoliša, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Umkreis, das Gebiet, Jan., Cig. (T.); močvirski o., das den Moorgrund umschließende Gebiet, Levst. (Močv.); — der Bereich, der District, Cig., Jan.; zdravnik vašega okoliša, Vod. (Bab.); volitveni okoliši, Wahl-Bezirke, Levst. (Nauk); colni o., das Zollgebiet, DZ.; cestni o., der Wegdistrict, Levst. (Cest.); kužni o., der Seuchenbezirk, Levst. (Nauk); šolski o., der Schulsprengel, UčT.; o. okrajnega sodišča, der Bezirksgerichtssprengel, DZ.
  98. okọ̑liščina, f. 1) die Umgegend, Ravn.- Valj. (Rad); die Umgebung: začel sem ti obrisovati svojo okoliščino, Jurč.; — 2) der Umstand, Mur., V.-Cig., Jan., nk.; okoliščine so nanesle, die Umstände erfordern es, Cig.; po okoliščinah, nach der Lage der Dinge, Cig.; — 3) okoliščine, Umschweife: z okoliščinami povedati, Svet. (Rok.); okoliščin išče, er macht Umstände, Svet. (Rok.).
  99. okopẹ́ti, -ím, vb. pf. muchlig werden (o žitu, moki), Cig., Gor.- M., Svet. (Rok.); v kozolec zloženo mokro snopje okopi, rekše, segreje se in potlej oprhne ali splesneje, Lašče- Levst. ( LjZv.); okopel, dumpfig, faulicht, muchlig, V.-Cig., M., C.; okopel kruh, kadar začne nekako mehek biti in se nitke po njem delajo, jvzhŠt.; okopelo dišati, mucheln, V.-Cig.
  100. okrájina, f. 1) der Ackerrain, Svet. (Rok.); — 2) der Grenzbezirk, Jan.; die Mark, Nov.; — 3) der District, Mur., Cig.; — die Umgegend, Vod. (Izb. sp.); — tudi: okrajína.

   1 101 201 301 401 501 601 701 801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA