Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
ov="Navr. (Let.)" (99-198)
-
krésati, krę́šem, vb. impf. 1) durch Aneinanderstreifen hervorbringen; ogenj, iskre k., Feuer, Funken schlagen; — 2) streifend schlagen: črevlje k., abschleifen, Cig.; — kresati, derb auftretend gehen, C., Gor., BlKr.; krešemo eden za drugim po kameniti stezi, Zv.; konj se kreše, das Pferd schlägt beim Trabe mit einem Hufe an den andern, Z.; konji se krešo s prednjima in zadnjima nogama, Levst. (Podk.); — behauen: kamen k., die scharfen Ecken abstumpfen, Cig.; den Mühlstein schärfen, C.; mlinski kamen k., Z.; k. veje od debla, den Baum abästen, C.; k. smolo, das Harz scharren, Cig.; — 3) k. koga, jemanden prügeln, BlKr.; — k. se, sich prügeln: hudo sta se kresala, Z.; k. se s kom, sich schlagen, Navr. (Let.); scharmützeln, Z.; — streiten, LjZv.; — tudi: kresáti, Dol.
-
krẹsníca, f. 1) navadna k., der gemeine Leuchtkäfer, der Johanniskäfer, das Johanniswürmchen (lampyris noctiluca); — 2) das Kreuzkraut (senecio vulgaris), Cig., Tuš. (R.); — tudi: die Spierstaude (spiraea aruncus), Dol.; — rumena k., das weidenblättrige Rindsauge (buphthalmum salicifolium), Medv. (Rok.), Soča- Erj. (Torb.); — bela k., die weiße Wucherblume (chrysanthemum leucanthemum), Medv. (Rok.), Bes., Dol.- Navr. (Let.), Josch; — 3) ein Mädchen, das am Vorabende des Johannisfestes Blumensträußchen anbietet, C.; Beli Kranjci velijo "kresnice" deklicam, ki hodijo zvečer pred kresom vse v belo zavite popevat in pobirat od hiše do hiše, pa ne v hiše, nego samo pred hiše, Kres VI. 351.; prim. Navr.- Let. 1887. 103.
-
krivoprı̑čnik, m. der ein falsches Zeugnis ablegt, falscher Zeuge, Cig., Jan., Mik., Svet. (Rok.), Navr. (Let.).
-
1. kŕma, f. der Lebensunterhalt: telo mora svojo krmo imeti, Trub. (Post.); ob skopej krmi ohraniti si življenje, Vrt.; — das Viehfutter, Mur., Cig., Jan., Krelj, Dalm.; — črna k. = mrva, Heu, Št.; krma, das Heu, BlKr.- Navr. (Let.), jvzhŠt.; krmo sušiti, spravljati, jvzhŠt.
-
kŕzniti, -im, vb. impf. Felle zubereiten, gerben: kože k., Navr. (Let.).
-
kvátri, m. pl. = kvatre, Cig., M., Vrt., Levst. (Rok.), Notr.- Navr. (Let.).
-
lakȃt, -ktà, -ktȗ, ( nav. -htà, -htȗ), m. 1) der Ellbogen, Mur., Cig., Navr. (Let.), Kr.; lakə̀t, -ktà, ogr.- Valj. (Rad); lákət (làkət), lákta, kajk.- Valj. (Rad); láhət, -hta, vzhŠt., jvzhŠt.; — 2) die Elle; dva lakta, trije lakti, na vzhodu- Mik.; po laktu, ellenweise, Jan.; ( dual., pl. laktı̑ [laktı̑, lehtı̑], f. dve lahti, tri lahti, sto lahti, na zapadu- Mik.; devet lahti platna, Vod. [Izb. sp.]); — prim. lahet.
-
lastíti, -ím, vb. impf. l. si kaj, sich etwas zueignen, auf etwas Anspruch machen, Mur., Cig., Jan., nk.; — l. se česa, etwas als Eigenthum ansprechen, Cig., Svet. (Rok.), Navr. (Let.), Polj.; l. se koga, sich an jemanden halten: deček se le mene lasti, Polj.
-
lẹ̑s, lẹsȃ, lẹsȗ, m. 1) das Holz, das Nutzholz; trd, mehak l.; jelov, bukov, hrastov l.; iz lesa narediti kaj; — das Holzstück: dva lesova, Notr.; — 2) der Wald, Št.- Mur., Cig., Jan., Npr.- Kres; Les 'mam posekan, In vse je plano, Npes.-Schein.; oče gredo v les, hrastov posekajo, Ravn. (Abc.); temni lesovi, LjZv.; viharji so bučali skozi les, LjZv.; črni l., der Nadelwald, das Nadelholz, Cig., Jan., Kr.; beli l., das Laubholz, C.; mali l., das niederstämmige Holz, Cig.; — 3) božji l., die Stechpalme (ilex aquifolium), Šaleška dol.- C., Motnik ( Št.)- Navr. (Let.); — kačji l., der gemeine Schneeball, die Baumrose (viburnum opulus), Cig., C., Medv. (Rok.); — nedeljni l. = dobrovita, der Schlingbaum (viburnum lantana), C.; — nedeljski l., die Eberesche (sorbus aucuparia), C.; — pasji ali volčji l., die Zaunkirsche (lonicera xylosteum), C.; pasji l. tudi: der Hartriegel (ligustrum vulgare), Št.- C.; — sladki l., die Lakritze (glicyrrhiza), Cig., Tuš. (B.); — sveti l. = gvajatov l. (guajatum), Tuš. (B.).
-
lẹ̑səc, -sca, m. dem. les; božji l., die Stechpalme (ilex aquifolium), Št.- Navr. (Let.).
-
lẹ́tọ, n. 1) der Sommer; po leti (letu), im Sommer, zur Sommerszeit; babje l., der Altweibersommer; der Nachsommer, Cig. (T.); — 2) das Jahr; leto je, kar —, ein Jahr ist verstrichen, seit —; leto izpolniti, ein Jahr zurücklegen; otročja leta, die Kinderjahre; moška l., das reife Alter; koliko let imaš? wie alt bist du? ima let polno klet = star je, Podkrnci- Erj. (Torb.); deset let mu je, er ist zehn Jahre alt, Cig.; enih let biti, gleichalterig sein: on je mojih let, er ist in meinem Alter; v najlepših letih, in den besten Jahren; v letih biti, betagt sein; v leta iti, altern, Jan.; še nima let, er ist noch minderjährig; v leta priti, großjährig werden, Jan., = k letom priti, Cig., Jan.; imeti leta, großjährig sein, Cig.; on je že iz let, er ist schon volljährig, Dol.; leta si kupiti, sich großjährig erklären lassen, Št.- C.; navadno leto, das gemeine Jahr; solnčno l., das Sonnenjahr; novo l., das Neujahr; ob novem letu, zu Neujahr; staro leto; na starega leta dan, am Sylvestertage; = na staro l., Navr. (Let.); sveto l., das kirchliche Jubeljahr, das Jubiläum; milostno l., das Gnadenjahr, Jan.; upravno l., das Verwaltungsjahr; društveno l., das Vereinsjahr; šolsko l., das Schuljahr; naborno l., das Stellungsjahr, DZ.; mlado l., das Frühjahr, C.; suho l., ein trockenes Jahr; slabo l., ein Missjahr, Cig.; lačno l., das Hungerjahr, Cig.; vojno l., das Kriegsjahr, DZ.; Skrbi in huda leta, More uboz'ga kmeta, Preš.; to leto, im Laufe dieses Jahres; prejšnje leto, prejšnjega leta, im verflossenen Jahre; letošnje, lansko l., im heurigen, vorigen Jahre; na leta, Jahre lang, Cig.; leto na leto, Jahr aus, Jahr ein; od leta do leta, von Jahr zu Jahr; k letu, nächstes Jahr, aufs Jahr; ob letu, jetzt über ein Jahr, nach Jahresfrist, Cig., Mik., Kr.; ker je že ob letu, weil schon der Jahrestag da ist, Trub.; črez leto dan, über ein Jahr, C., Vrt.; v letu dni, innerhalb eines Jahres, DZ.; leta dni, in einem Jahre, vzhŠt., ogr.- C.
-
lı̑h, adj. unpaarig, ungerade, Cig., Jan., C., Hrušica- Erj. (Torb.); liho število, ungerade Zahl, Cig. (T.), Cel. (Ar.); lihi dnevi v mescu, Navr. (Let.); liha kost, die Pflugschar (vomer, os impar), Cig.; lih-sodev (v igri), gerade-ungerade, Cig., Pot.- C., Tolm.; = lih ali soda, Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.).
-
luščína, f. die Fruchthülse, die Schote; — die harte Schale der Nüsse, der Eier u. dgl., Mur., Jan., C.; jajčne lupine ali luščine, Navr. (Let.); orehove luščine, jvzhŠt.; — ein schaliges Gefüge ( min.), Cig. (T.); — die Schuppe, C., Dalm., Štrek.
-
lúžiti, -im, vb. impf. in der Lauge beizen, laugen, Cig., Jan.; perilo l., Z.; = žehtati, sechteln, Koborid- Erj. (Torb.); na kvatrno sredo ni dobro lužiti, Ist.- Navr. (Let.); kože l., die Häute beizen, M., ogr.- C.; — l. koga, jemandem derbe Verweise geben: nemilo ga je lužil in žmikal, Erj. (Izb. sp.).
-
mácikovina, f. = mačičevina, BlKr.- Navr. (Let.).
-
máčičevina, f. die Sahlweide (salix caprea), Dol.- Navr. (Let.).
-
mȃjhin, adj. = majhen, Dalm., Schönl., Navr. (Let.), Cv.
-
(mał) mȃli, -la, adj. 1) klein; mali hlapec, der Unterknecht, mala dekla, die Untermagd, Cig.; mala ladja ( arch.), das Nebenschiff, Cig. (T.); male duri, die Nebenthür, Cig.; mali oltar, der Nebenaltar; mala reč, eine unbedeutende Sache, die Nebensache; male šole, die niederen Schulen; mali in veliki, Hohe und Niedere, Cig.; malo in veliko, die Großen und die Kleinen, groß und klein, Cig.; — (i)z malega, von klein auf, von Kindheit auf; = od malega, BlKr.- M.; — 2) málọ, wenig; ubogo malo, äußerst wenig, Cig.; = prebito malo, Levst. (Zb. sp.); das Wenige: tisto (to) malo, kar imam, das Wenige, was ich habe; malo časa, wenig Zeit, kurze Zeit; malo nas je, es sind unser wenige; do malega, fast ganz, fast; (do mala, Ben.- Kl.); do malega iztrebiti, fast ganz ausrotten, Navr. (Let.); cerkev je do malega polna pobožnikov, Erj. (Izb. sp.); do malega vsi prebivalci, Cig.; životarili so do malega še slabše nego berači, LjZv.; nekaj malega, etwas Weniges; črez nekaj malega let, nach einigen wenigen Jahren, Cv.; malo ceniti, gering schätzen; za malo se mi zdi, es verdrießt, indigniert mich; na malo iti, priti, auf die Neige gehen; na malem biti, auf der Neige sein; vino je že na malem, der Wein ist auf der Neige, geht aus; na malem piti, von der Neige trinken, V.-Cig.; po malem, kleinweise, nach und nach; = po malu, Jan., Mik.; = po malo, Jan. (H.); malo po malo, allmählich, nach und nach, successiv, Cig. (T.), Nov., Glas., vzhŠt.; ob malem živeti, genügsam leben; = z malim ž., Cig.; z malim zadovoljen biti, mit Wenigem zufrieden sein; malo jih, wenige; malo nas je, es sind unser wenige; v malo dneh, in wenigen Tagen; z malo besedami, mit wenigen Worten; malo (s poudarkom) moder, nicht besonders klug, weise, Cig.; malo živ, halb todt, Cig.; malo malo, sehr wenig, blutwenig; malo (brez poudarka), ein wenig, etwas; malo čuden, etwas sonderbar; malo prismojen; — malo poprej, malo prej, kurz vorher; malo pozneje, um ein Weniges später; še malo, noch eine Weile; — kratko in malo ne, keineswegs; = ni kratko ni malo, Jurč.; — kaj malo? ( iron.) = oder was! jvzhŠt.; malo da ne, fast, beinahe, es fehlt wenig, dass ...; malo da ne mrtev, halbtodt, Cig.; malo da ni umrl, beinahe wäre er gestorben; malo da ga niso ujeli, er war nahe daran, gefangen zu werden; — malo ne, fast, beinahe, Cig., nk.; malo ne enak, fast gleich, Žnid.; malo ne, in bila bi pozabila, fast hätte ich vergessen, Vrt.; — za malo, fast, beinahe, Savinska dol.; — tako malo — kakor, so wenig — als, Cig., Jan.; ravno tako malo — kakor, eben so wenig — als, Cig.; malo kedaj, selten, malo kje, an wenigen Orten, malo kdo, selten jemand itd., ( nav. pisano: malokedaj, malokje, malokdo, itd.); — nedoločna oblika "mal" se navadno ne rabi; namesto nje se govori: majhen, Cv. IV. II., 12.; VII. 3.
-
málọkòd, adv. = malo kod, in wenigen Gegenden, nicht leicht irgend wo herum, C., Navr. (Let.).
-
maslár, -rja, m. der Schmalz-, der Butterhändler, Cig., Navr. (Let.).
-
mẹdorẹ́zən, -zna, adj. = bakrorezen, Kupferstich-, Cig.; mẹdorẹ̑zna igla, die Radiernadel, Cig.; — medorezna šola, "Erzverschneidungsschule", Navr. (Let.).
-
mejáš, * m. 1) der Angrenzer, der Grenznachbar, Mur., Cig., Levst. (Cest.), Slom., Št.; — 2) = mejnik, Cig., C., BlKr.- Navr. (Let.), DZkr.
-
2. mlȃjčək, -čka, m. dem. 2. mlaj; mlajčki, blagoslovljene šibe cvetnonedeljske, katere zapičujejo pred kresnim večerom na njivah, Dol.- Navr. (Let.).
-
močeváti se, -ȗjem se, vb. impf. ringen: nekateri se jakujejo ali močujejo na različen način, Navr. (Let.); tudi: močevati (brez: se), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
-
mrtvȃl, f. = mrtvaški list, der Todtenschein, Navr. (Let.), Koborid- Erj. (Torb.); — prim. it. mortuale.
-
nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se ( namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.- C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.- Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.- Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.- Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.- Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.- C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.
-
nabijáč, m. 1) der Lader, der Büchsenspanner, Cig., C.; — 2) kdor posodo nabija, der Binder, C., Z.; — 3) der Ladstock, Navr. (Let.); — 4) der Böttcherschlägel, Cig., Valj. (Rad).
-
nȃda, f. 1) der Ansatz: a) der stählerne Auftrag beim Anstählen ( z. B. einer Hacke), Jan., Mik.; — fehlerhafter Ansatz des Stahles an die Bahn des Hammers, Cig.; prim. nado; — b) kos novega podplata, kateri se pribije (nadene) vrhu starega, uže raztrganega na obnošenem črevlju, Lašče- Erj. (Torb.); — c) fehlerhafte Verdickung des Spinnfadens, Cig.; — ako se predici nit utrga, konca vkup dene in sesuče: to debelejše mesto niti je nada, Polj.; — 2) die Hoffnung, Cig., Jan., nk.; die Erwartung: v nadi si biti koga, česa, sich versehen, erwarten, BlKr.; danes si nismo bili še matere v nadi, heute haben wir die Mutter noch nicht erwartet, vsak dan si je smrti v nadi, täglich erwartet er den Tod, BlKr.- M.; v nadi smo si, da izpregledajo po takih primerih i slepci, Navr. (Let.).
-
nadȃlje, adv. = na dalje, weiterhin, forthin, Cig., M.; — weiters: slišali smo nadalje, Navr. (Let.).
-
nádọ, n. der stählerne Auftrag, C.; na balti ali sekiri mora biti nado, da dobro seka, BlKr.; — der Stahl, Mik.; jeklo ali n., Navr. (Let.).
-
naklóniti, -klǫ́nim, vb. pf. 1) ein wenig beugen oder neigen, Mur., Cig., Jan.; naklonjen, geneigt, schief, Cig., Jan., Cig. (T.); naklonjena ploskev, eine schiefe Fläche, Cig. (T.); — n. se, sich verbeugen, Mur., Cig., Navr. (Let.), nk.; — sich neigen: dan se je naklonil, Trub.; — naklonjen biti, eine Anlage haben, inclinieren, Cig., Jan.; — 2) n. koga k čemu, jemanden zu etwas bewegen, bestimmen, Cig., Jan.; — n. si koga, jemanden für sich gewinnen, nk.; naklonjen komu, jemandem gewogen, Cig., Jan., nk.; — 3) n. komu kaj, zukommen lassen, verhängen; to mu je naklonilo smrt, das hat seinen Tod bewirkt, Cig.; kakor Bog nakloni, wie es Gott fügt, Cig.; — n. se, sich fügen, geschehen, Cig.; — nakloni se mi = nameri se mi, Fr.- C.
-
nakolẹ́nče, -eta, n. trileten otrok, ki ga dajo nevesti v novem domu na koleno, das Brautkind, Dol.- Cig., Jan., Navr. (Let.).
-
nalẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. 1) n. bolezen, sich eine Krankheit zuziehen; n. božjast, Navr. (Let.); von einer Krankheit angesteckt werden; n. osepnice; — n. uši, Läuse bekommen; — 2) = najti, Rez.- Baud.; — 3) n. se česa, in Menge zusammenbringen, bekommen; n. se denarjev; n. se uši; nalezel se ga je, er hat sich einen Rausch angetrunken.
-
namẹ́niti, -im, vb. pf. 1) zudenken, bestimmen: n. komu kaj; to je bilo tebi namenjeno, das war dir zugedacht; namenjena si zaročenca, Jurč.; vsak ima svojo kresnico, ki si jo izbere sam, ali mu jo namenijo mlajši, Navr. (Let.); — namenjeno mi je, es ist mir vom Schicksale bestimmt, beschieden; — 2) bestimmen: n. koga ali kaj za kaj; oče je mlajšega sina namenil za šolo, starejšega pa za dom; jutrišnji dan sem namenil za košnjo; — 3) sich vornehmen, in Aussicht nehmen; Bog je najprvo namenil človeka stvoriti v podobi žabe, Npr.- Kres; kakor namenil, tako storil, Jurč.; tudi: n. si; — 4) n. se, sich vornehmen; namenil sem se doma ostati; — n. se kam, einen Weg o. einen Gang zu machen sich vornehmen; letos sem se na Gorenjsko namenil, heuer gedenke ich nach Oberkrain zu gehen; namenjen biti kam, irgend wohin zu gehen gedenken.
-
namẹ́njenəc, -nca, m. der Beschiedene: dekline so po vodnem zrcalu (površju) spoznavale svojega namenjenca (namenjenega ženina), Navr. (Let.).
-
namẹstílọ, n. der Ersatz, Cig., Jan.; kresilo s kremenom in gobo vred bilo je živega (božjega ali svetega) ognja namestilo, Navr. (Let.).
-
napíkati, -pı̑kam, vb. pf. 1) punktieren, Mur., Cig. (T.); — 2) n. se koga, des Stichelns auf jemanden satt werden, Navr. (Let.).
-
naplèt, -plę́ta, m. 1) das Geflecht des Holzschuhes, Cig.; — die Bekränzung ( z. B. eines Altarbildes), jvzhŠt.; — ein Kopfputz der Frauen, Z.; pred kakimi desetimi leti so nosile neveste krasen "naplet" iz svilenih trakov, BlKr.- Navr. (Let.); — 2) der Anschlag, der Plan, das Vorhaben, SlGradec- C., Z.
-
narásəc, -sca, m. = merjasec, neresec, Mik., Navr. (Let.), Zora, nárasəc, Levst. (Rok.).
-
naravopı̑sje, n. = prirodopisje, Jan., Navr. (Let.), nk.
-
naškǫ́diti, -škǫ̑dim, vb. pf. einen Schaden zufügen: grozdje lepo kaže, če mu še kaj ne naškodi, BlKr.- M.; pos. durch Zauberei schaden: človek je bil v vednem strahu, da ne bi zle čarovnice naškodile njemu, njegovi družini, njegovi živini, Navr. (Let.); tako nobeden človek nima moči naškoditi detetu, Pjk. (Črt.).
-
návečerje, n. die Vigilie eines Festes, C., kajk.- Valj. (Rad), Vrt.; n. sv. Lucije, Navr. (Let.).
-
navmẹ̑s, adv. mitten hinein, C.; — darunter gemischt, mitunter, Navr. (Let.).
-
navrátiti se, -im se, vb. pf. einlenken, Jan. (H.); — einkehren (im Gasthaus), Dol.- Cig.; n. se v gostilnico, Navr. (Let.).
-
nebodigatrẹ́ba, m. indecl. ein Mensch oder auch ein Ding, das überflüssig ist; z mano, ti nebodigatreba, pokaži, zakaj si na svetu! Zv.; trnje je po gozdih nebodigatreba, Navr. (Let.).
-
nehǫ́dən, -dna, adj. unwegsam, Cig., Raič (Slov.); strme in nehodne ceste, Navr. (Let.).
-
2. neizréčən, -čna, adj. = neizrečen; unaussprechlich: morje z neizrečnim šumenjem divja, Jap. (Prid.); neizrečno rad, Navr. (Let.).
-
nẹmškúta, f. die Deutsche, Cig., Dol., vzhŠt.; Lepa Rezika nemškuta, Preš.; lepi nemškuti, devici Zefi se je pripetilo nekaj tacega, Navr. (Let.).
-
nepreštẹ̑t, adj. ungezählt, unzählig, Cig., Jan., Navr. (Let.), nk.
-
nẹtílọ, n. 1) das Zündmittel, der Zünder, Habd., Dict.- Mik., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); n. na drgnjenje, na potezanje, der Reib-, der Streichzünder, DZ.; — 2) das Heizmaterial: nabirat hodijo potrebnega netila, Navr. (Let.).
-
nevojáški, adj. unmilitärisch, unsoldatisch, nk.; — Civil-: nevojaška uprava, Navr. (Let.).
-
nevštẹ̑t, adj. uneingerechnet: do nevštetega 24. decembra, bis zum 24. December exclusive, Navr. (Let.).
-
nı̑čij, adj. niemandem gehörig, vzhŠt.- C., Navr. (Let.), Vest.
-
òb, (okrajšana oblika: ò), I. praep. A) c. acc. 1) s krajevnim pomenom na vprašanje: kam? um; kača se je ob palico ovila, ob potok (den Fluss entlang) smo vrbe nasadili, Levst. (Sl. Spr.); — pri glagolih, ki pomenjajo zadevanje, udarjanje: an, auf; ob mizo udariti, auf den Tisch schlagen; ob tla treščiti, zuboden schmettern; ( fig.) ob tla je, er ist zugrunde gerichtet; ob kamen zadeti ali spotekniti se, an einen Stein stoßen; bodisi z loncem ob kamen ali s kamenom ob lonec, težko je loncu, Npreg.- Jan. (Slovn.); ob grm je obrsnil, es hat ihn der Busch gestreift, Levst. (Sl. Spr.); drgniti se ob kaj, sich an etwas reiben; ( fig.) ob mene se briše, = er schiebt die Schuld auf mich, Z.; ob mene se huduje, er ärgert sich über mich, Jurč.; jezike brusiti ob koga, Levst. (Zb. sp.); metati kaj ob zadaj (= vnic, črez glavo nazaj), Navr. (Let.); — ob ono stran, jenseits, Krelj; — 2) s časovnim pomenom: ob dan, bei Tage, Habd.- Mik.; ob noč, bei der Nacht, Mik.; über Nacht, Mur., Zv.; In svet ob noč pozabi kraj, Greg.; — 3) pomenja vzrok: ob to (obto), deshalb, Trub., Dalm.; ob kaj? (obkaj?), warum, Trub.; ob vašo stran, eurethalben, Krelj; — 4) ob glavo mu gre, es geht ihm um den Kopf, Ravn.- Mik.; ob pamet mu gre, er ist in Gefahr, den Verstand zu verlieren, Cv.; — (po nem.) ob kaj priti, um etwas kommen, es verlieren; pripraviti koga ob kaj, jemanden um etwas bringen; ob glavo dejati, enthaupten; krava je ob mleko, die Kuh ist um die Milch gekommen; obenj je, es ist um ihn geschehen, Cig.; — B) c. loc. 1) s krajevnim pomenom: längs, an; Paša stopa o potoci, Npes.-K.; ob potoci (potoku) lovec hodi, Levst. (Sl. Spr.); ob hribu hoditi, am Berge hin gehen, Cig.; ob hiši stoji drevje, Levst. (Sl. Spr.); pesek ob morju, der Sand am Meere, Ravn.- Mik.; ob bedru meč visi, Mik.; ob niti viseti, Mik.; palica ob zidu sloni, Levst. (Sl. Spr.); strah je v sredi otel, ob krajih ga pa nič ni, Npreg.- Jan. (Slovn.); težko mi je ob srcu, Vrt.; — 2) s časnim pomenom: zur Zeit, um, zu; o pravem času, zur rechten Zeit; ob nečasu, zur Unzeit, V.-Cig.; o kugi, zur Pestzeit; o lepem vremenu, bei schönem Wetter; o deževju, zur Regenzeit; o žetvi, zur Erntezeit; o božiču, zu Weihnachten; o sv. Juriju, zu Georgi; o kresi se dan obesi, Npreg.- Jan. (Slovn.); — o poldne, o polnoči (o poludne, o polunoči, nk.), zu Mittag, um Mitternacht; ob kolikih? = obkorej? um wieviel Uhr? Mur., vzhŠt.; ob eni (enih), um ein Uhr; ob sedmih, ob sedmi uri, um sieben Uhr; ob pol(u)sedmih, um halb sieben Uhr; — ob enem, zugleich; ob prvem, ob tretjem = prvič, tretjič, C.; — deček ob desetih letih, ein zehnjähriger Knabe, Vrt.; — ob uri, zur bestimmten Stunde; — ob sedmem dnevi, jeden siebenten Tag, Dalm.; — ob petkih, an Freitagen; ob časih, zeitweise, Cig.; — = za, zur Zeit: ob cesarju Avgustu, Levst. (Sl. Spr.); ob Mojzesu, Vrt.; — binnen, in: ob tednu, ob letu; — 3) znači okoliščine: ob zgodnjem trpljenju, o preganjanju in obrekovanju, o tujščini in ječi si delal iz Jožefa tako blazega moža, Ravn.; ob tem takem, unter solchen Umständen, Cig.; ob samotni hoji črez goro premišljevati kaj, Ravn.; — 4) kaže to, česar se dejanje tiče: in Betreff, von, über ( lat. de); (v tem pomenu stoji v knjigah nav.: o, redkeje: ob, narod pa rabi: od); o kom (čem) govoriti, pisati, peti, meniti, dvomiti itd.; pesem o Pegamu in Lambergarju; nauk o pesništvu; — kaj se vam zdi ob takem prevzetju? Krelj; veselje ob enem grešniku, Krelj; pravi mi ob edinem sinu mojem, Levst. (Sl. Spr.); — 5) kaže to, iz česar je kaj izdelano, aus: klobuke delati ob svili, Vrt.; ti zidovi so ob opeki, Vrt.; ob suknu je narejeno oblačilo, Levst. (Rok.); — 6) kaže to, kar h kakemu dejanju pomaga: o (ob) palici, o (ob) berglah hoditi, an einem Stocke, auf Krücken gehen; ob kruhu in vodi živeti, von Brot und Wasser leben; o preji ga je živila, sie nährte ihn mit Spinnen, Ravn.- Mik.; ob svojem živeti, von seinen eigenen Mitteln leben; naj le dobro živi, saj ima ob čem, (er hat ja die Mittel dazu); ob svojih, očetovih troških, auf eigene, des Vaters Unkosten; ob tem brašnu ne prideš do Trsta, mit dieser Reisezehrung kommt man nicht bis Triest; izučiti se česa ob nemškem jeziku, mittelst der deutschen Unterrichtssprache etwas erlernen, Levst. (Nauk); ob malem opraviti, mit Wenigem auskommen, Cig.; ti se ob velikem trudiš, du hast viel Mühe, Krelj; ob kratkem kaj povedati, sich kurz fassen; — 7) sam ob sebi, von selbst, aus eigener Macht: kadar je sila, more sam ob sebi dajati zapovedi, Levst. (Nauk); — samo ob sebi se umeje, es versteht sich von selbst, Levst. (Nauk), nk.; — ob svoji glavi, sam ob sebi je storil, er that es aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, Levst. (Sl. Spr.), C.; — to ni samo ob sebi, das geht nicht mit rechten Dingen zu, Levst. (Sl. Spr.); — ob sebi an und für sich, C.; — II. adv. v sestavi z adjektivi, katerim slabi pomen: osiv, etwas grau, otemen, etwas finster etwas dunkel, vzhŠt.- C.; — III. praef. znači, 1) da se dejanje vrši okoli predmeta: um-; obviti, umwickeln, obvezati, umbinden, ozreti se, sich umsehen, opasati, umgürten, obstopiti, umringen, objeti, umfassen, umarmen; — 2) da dejanje zadeva predmet, če tudi ne od vseh strani: be-; obiti, beschlagen, obdarovati, beschenken, obrekavati, verleumden, obgovoriti, anreden; — 3) da kdo (kaj) ostane v začetem stanju: obležati, obsedeti, obstati, liegen, sitzen, stehen bleiben; — 4) izgubo: oblistovati se, die Blätter verlieren; — 5) dela iz imperf. glagolov perfektivne: ogreti, oslabeti.
-
obávljati, -am, vb. impf. ad obaviti; 1) aufhalten, verweilen machen, zurückhalten, C., Št.; — beschäftigen, C.; — o. se, zaudern, säumen, C.; — o. se s čim, sich mit etwas beschäftigen, vzhŠt.- C.; — 2) verrichten, Cig.; službo o., den Dienst versehen, Navr. (Let.), SlN.
-
občúvati, -am, vb. pf. bewahren, C.; o. koga česa, jemanden vor etwas bewahren, Cig. (T.); o. se vsake nesreče, Navr. (Let.).
-
obilováti, -ȗjem, vb. impf. Ueberfluss haben, reich sein, Jan.; o. s čim, Cig.; z okameninami o., Rut. (Zg. Tolm.); o. se zlatom, Navr. (Let.); sveto pismo obiluje s takimi imeni, kajk.- Valj. (Rad); — o. česa, Zora.
-
obkoljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad 2. obkoliti; umgeben, Cig. (T.); cernieren, Navr. (Let.).
-
1. oblȃk, m. 1) die Wolke; hudi oblaki, die Gewitterwolken, Cig.; oblaku zvoniti (vom Wetterläuten), Dol.; = k ọ̑blaku zvoniti, Rib.- Cv.; na oblak streljati, Navr. (Let.); iz velikega oblaka majhen dež = viel Geschrei und wenig Wolle, Cig.; kopasti, mrežasti, plastasti oblak, die Haufen-, Feder-, Schichtenwolke, Jes.; oblaki se podijo, die Wolken treiben; oblaki se stepajo, die Wolken ziehen sich zusammen, Cig.; oblak se je utrgal (pretrgal), ein Wolkenbruch gieng nieder; — 2) die grüne Nussschale, Cig., Malhinje (pri Devinu)- Erj. (Torb.); — 3) die dichtere Schichte, die sich auf Flüssigkeiten (wie Krautwasser, Essig, Milch) bildet, die Haut, C., jvzhŠt.
-
oblȃstvọ, n. 1) die Macht, die Herrschaft, C.; — 2) die Behörde, die Obrigkeit, Guts., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.; okrožno o., die Kreisbehörde, Navr. (Let.); krajevno o., die Localbehörde, DZ.; pomestno o., die Territorialbehörde, DZ.; knjigopisno o., die Registerbehörde, DZ.
-
oblǫ̑ja, f. = obloda, Jan., M., C., Trub.- Mik., Bes., Navr. (Let.).
-
obnávljanje, n. das Erneuern, Mur., Jan.; domačega ognja o., Navr. (Let.).
-
oborǫ́žati, -am, vb. pf. = oborožiti, Navr. (Let.).
-
obrȃzar, -rja, m. der Porträtmaler, Cig. (T.), Navr. (Let.).
-
obrázən, -zna, adj. 1) Gesichts-: obrȃzne poteze, die Gesichtszüge, nk.; — 2) Porträt-, Bild-, Cig., Jan.; — bildend: obrazne umetelnosti, bildende Künste, Cig. (T.), Navr. (Let.); — bildsam: obrazna tvarina, plastischer Stoff, Cig. (T.); — = slikovit, malerisch, SlN.; — 3) = v podobi rečen, prenesen, bildlich, figürlich, tropisch, Cig., Jan.
-
obstǫ́panje, n. das Umzingeln, M.; die Cernierung, Navr. (Let.).
-
očiščeváłən, -łna, adj. reinigend, Reinigungs-: očiščevȃłna moč, Navr. (Let.).
-
òd, I. praep. c. gen. kaže 1) pri besedah, ki pomenjajo kako ločenje, to, od česar se kdo (kaj) loči: von; duša se loči od telesa; od doma iti; šel je od nas; od sebe iti z voli, nach rechts die Ochsen lenken, jvzhŠt.; od strehe kaplja; delo gre od rok (geht vonstatten); odvrni vse hudo od nas; pritrgati si od ust, an seinem Munde ersparen, Cig.; od sebe dati glas, pismo, einen Laut von sich geben, eine Urkunde ausstellen; — rešiti od zlega, Met.- Mik.; očistiti od pregrehe, Ravn.- Mik.; nehati od dela, Ravn.- Mik.; n. od tožbe, Meg.- Mik.; n. od greha, Levst. (Rok.); od bolezni okrevati, Levst. (Rok.); — prostost od poštarine, Levst. (Nauk); — od kod (odkod)? woher? od tod, von hier; od tamtod, dort her, Cig., Jan.; od onod (ondod), von dorther; od daleč, von ferne her; vstane od kjer je sedel (= od tam, kjer), Levst.- M.; — 2) od česar je kaj oddaljeno: von; tri milje od Ljubljane; od šuma in napak sveta živeti, ferne vom Lärm und den Verkehrtheiten der Welt leben, Ravn.- Mik.; od rok, abwegs; unbequem gestellt oder gelegen; — 3) osebo, od katere kaj zahtevamo, dobimo, zvemo i. t. d.; von; izprositi od koga kaj; to imam od očeta; — 4) v prostoru, kje se začenja kaj: von; od prvega do zadnjega; od konca do kraja; od enega kraja do druzega; od kraja začeti, von neuem anfangen; — od hiše do hiše; od besede do besede; — 5) v času, kje se kaj začenja: von; od začetka, anfänglich; od mladih nog, von Jugend an; od petih do šestih, von fünf bis sechs Uhr; od zdaj, od sih dob (odsihdob), von nun an; od nekdaj, von jeher; od kar (odkar) svet stoji, seitdem die Welt besteht; — 6) primerjano osebo ali reč za komparativom: als; solnce je večje od zemlje; eden od druzega lepši, Cig.; večkrat od enok (= enkrat), ogr.- C.; letos smo bolj zdravi od lani, Z.; — 7) izvor kake reči: von; otroci od prve žene; ne jẹ́ se meso od vsake živali; duh od sena; izvirati od hudodelstva, DZ.; privolitve od deželnega zbora je treba, Levst. (Nauk); troški od občinskega užitka, Ausgaben, welche für das Gemeindegut zu bestreiten sind, Levst. (Nauk); — 8) tvarino, iz katere je kaj narejeno: von, aus, nk.; venec od trnja, Levst. (Rok.); od železa se jeklo izdeluje, Erj. (Min.); premog je nastal od organskih tvarin, Erj. (Min.); — 9) predmet govorjenju (v narodnem govoru): von; govoriti, pripovedovati od česa (v književnem jeziku: o čem); — 10) pri trpni obliki osebo, katera provzročuje dejanje: von; bil je od očeta tepen; — 11) posredni ali neposredni vzrok: von, vor; od lakote konec jemati; od ognja voda vre; drevo se šibi od sadja; od veselja, od strahu; od dolzega časa se mu zdeha; od starosti ne vidi, od žalosti ne spi, Levst. (Rok.): od toče, od paleža je sad tako slab, Levst. (Rok.); — sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von selbst; — 12) način: von; od srca želeti kaj; von Herzen, herzlich wünschen; od škode biti komu; zum Schaden gereichen, Cig.; to je od sile, das ist zu arg; — 13) celoto, h kateri kak del spada: von; od nas nihče ni padel; pet od sto, fünf Procente; — pos. pri stvareh, ki so deli kake celote, takrat, kadar so ločeni od celote: ključ od vrat, kamba od jarma, osnik od kolesa, brada od sekire, Levst. (Zb. sp. IV. 132.); — 14) kraj, kjer se kaj godi; pojem oddaljevanja in oddaljenosti se je izgubil: od spodaj, od zgoraj, unterhalb, oberhalb (— nav. odspodaj, odzgoraj); meč od obeju platu oster, Trub.- Mik.; pišejo imena sv. treh kraljev na velika vrata od zunaj in od znotraj, Navr. (Let.); — II. praef. znači 1) oddaljanje, ločenje: oditi, weggehen, odvezati, losbinden, odgristi, abbeißen, odzebsti, abfrieren, odpreti, aufmachen, odkriti, aufdecken, odvaditi se, sich entwöhnen; — odžvižgati, odpiskati, = žvižgaje, piskaje oditi; — 2) nehanje, končanje: odkositi, odvečerjati, das Mittagsmahl, das Nachtmahl beenden; odcvesti, verblühen; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu tönen; — 3) vračanje dejanja z enakim dejanjem: odgovoriti, antworten; odpevati, respondieren; odpisati, schriftlich antworten; — postavljanje v prejšnji stan: odvihniti hlače, die aufgestreifte Hose wieder zurückstreifen; odviti, aufwickeln.
-
1. odcẹ̀p, -cẹ́pa, m. 1) das Wegspalten, Navr. (Let.); — 2) das Weggespaltene, das Bruchstück, C.
-
oddrúžiti, -drȗžim, vb. pf. die Vereinigung lösen, lostrennen, Jan., C.; Hercegovino od Bosne o., Navr. (Let.); — o. se, aus einem Vereinsverbande treten, Nov.- C.; sich von einer Gesellschaft entfernen, sich abgesellen, Cig.
-
odolati, -am, vb. pf. o. čemu, überwinden, bewältigen ( z. B. eine schwere Arbeit), Dol.- Mik.; = zadostiti: o. pravičnim željam, BlKr.- Navr. (Let.); — prim. odoleti.
-
odvésti, -védem, vb. pf. 1) = odpeljati, Jan., nk.; — wegleiten, ableiten, Jan., Cig. (T.); — 2) an Mann bringen, anbringen, Kr.- Erj. (Torb.); — o. denar, M.; Janševi proizvodi so se odvedli uže zdavna vsi, Navr. (Let.).
-
odvẹ̑tək, -tka, m. 1) die Nachkommenschaft, ogr.- Mik.; ni mu porodila odvetka, Navr. (Let.); — der Erbe, Mur., ogr.- M., kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Erbe, Jan.; reče tedaj očetu: dajte mi, kolikor se vam zdi, da je moj odvetek, Npr.-Krek.
-
oglę̑n, m. ein Stück Kohle, Cig. (T.), C., Mik., Navr. (Let.), vzhŠt.; — tudi: ǫ́glen, kajk.- Valj. (Rad).
-
ohváłnost, f. die Ruhmredigkeit, das Selbstlob: brez ohvalnosti pripovedovati, Navr. (Spom.); iz ohvalnosti, Navr. (Let.).
-
okániti, -im, vb. pf. 1. = ukaniti, betrügen, überlisten, Cig., Jan.; — o. se, sich verrechnen, sich irren, C., Z.; — 2) o. se česa, sich einer Sache begeben oder entschlagen, etwas aufgeben, lassen, Cig., Jan., Jurč. (Tug.), Navr. (Let.), Vrt., Zora; — prim. hs. okaniti se, sich entschlagen.
-
oklẹ́stiti, -im, vb. pf. 1) behacken, abästen: drevo o.; vršiče o. drevju, die Bäume abkappen, Cig.; — 2) o. koga, jemanden abprügeln; o. Turka, den Türken eine Niederlage beibringen, Navr. (Let.).
-
óknọ, n. 1) das Fenster; o. natekniti, sneti, das Fenster einhängen, ausheben; pod ọ́kna hoditi, fenstern gehen; okna imeti na ribnik, die Aussicht auf den Teich haben, Levst. (Pril.); — slepo okno, blindes Fenster, Cig., Jan.; die Nische, Polj.; — 2) eine fensterähnliche Öffnung: das Visier an einem Helme, V.-Cig.; — ein ins Eis gehauenes Loch, Cig.; — die Bodenthür am Fasse, Cig.; — die Kluft im Liegenden ( mont.), Cig.; — der Schacht, Cig.; = rudniško o., Jan. (H.); — der Nabel einer Kuppel, Cig. (T.); — 3) der Theil einer Getreideharfe zwischen zwei Säulen, C.; imam tri okna pšenice in dve okni ječmena, Tolm.- Erj. (Torb.); tudi mera za njive, t. j. toliko njive, da s pridelkom napolni eno okno kozolca, Temljine ( Tolm.)- Štrek.; — die Abtheilung eines Zaunes zwischen zwei Säulen, C.; der Brückenbogen zwischen zwei Pfeilern: most na trinajst oken, Navr. (Let.).
-
okọ̑livrč, adv. um und um, BlKr., M., Mik., Navr. (Let.); (okoluvrč, BlKr.- DSv.; okolovrč, BlKr.- Let.).
-
okorístiti se, -ı̑stim se, vb. pf. o. se česa, aus einer Sache einen Nutzen ziehen, benützen, Cig. (T.), nk.; o. se pravice, von einer Befugnis Gebrauch machen, DZ., C., Vrt.; sich zunutze machen: o. se s čim, Zv., Navr. (Let.); sich behelfen, LjZv.
-
olję̑n, adj. ölig, Mur., Cig., Jan.; oljene drože, die Öldrüse, Mur.; Öl-: z oljenimi barvami, Navr. (Let.).
-
ǫ́ljikovina, f. 1) das Ölbaumholz, (oljk-) V.-Cig.; — 2) der Olivenzweig: nosila sta v rokah oljikovine, Navr. (Let.).
-
omadežíti, -ím, vb. pf. beflecken, bemakeln, Dict., Mur., ogr.- M., Trub., Dalm.; o. se, sich beflecken, Navr. (Let.).
-
opójən, -jna, adj. berauschend, Z., C., Navr. (Let.), Žnid.; opǫ̑jne pijače, geistige Getränke, Cig. (T.), DZ., nk.; — hs.
-
osẹ̑dobi, adv. um diese Zeit, jetzt, BlKr.- M., Navr. (Let.).
-
oskȓbstvọ, n. 1) die Verwaltung, Navr. (Let.); das Verwaltungswesen, Cig.; die Regie, Jan.; upravno o., die Verwaltungsregie, Levst. (Pril.); — 2) das Verpflegswesen, Cig.
-
osmȓtnica, f. der Nekrolog, Cig. (T.), Navr. (Let.); — der Partezettel, Jan. (H.).
-
osprẹ̑dje, n. das Vordere, die Façade ( arch.), Cig. (T.); — v skrajnem ospredju, im äußersten Vordergrund, Navr. (Let.); das Proscenium, Cig. (T.); — der Vordergrund eines Gemäldes, Cig. (T.).
-
otẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad oteti; 1) wegnehmen: Turki so jim po sili otemali vse, kar so mogli, Navr. (Let.); — 2) retten, Cig.; — 3) o. komu kaj, jemandem etwas widerwärtig o. ekelhaft machen, C.; — o. se, sich sträuben, C.; — o. se, widerstehen: jed (jesti) se mi otema, C.
-
otẹ́pati, -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad otepsti; 1) o. koga, abprügeln, Cig., Jan.; na nedolžnih otročičev dan hodijo otroci po hišah otepat, Št.- Navr. (Let.); — ausklopfen, snope o.; predivo o., den Flachs schwingen, Cig.; — herabschlagen: orehe, želod o.; — = hlastno jesti; žgance o.; — 2) herumschlagen; z rokami o.; krava z repom oteplje; — o. se, sich wehren, sich weigern, C.; muham se o., Z.; braniti in o. se, Zv.; — o. se česa, sich zu erwehren suchen, C.; etwas los zu werden suchen, C.; — o. se s kom, sich abgeben, Jan.; sich abplagen: ukvarjam in otepljem se z revščino, Levst. (Zb. sp.); — o. se, faul sein, C.; — 3) o. se, sich im Gehen die Kleider beschmutzen, Z.; — 4) = hlastno jesti, Dol.
-
ovršávati, -am, vb. impf. = ovrševati, Navr. (Let.); = obhajati, feiern, begehen, BlKr.; o. pustno slavnost, Navr. (Let.).
-
oznȃka, f. das Zeichen, die Signatur ( z. B. eines Bibliothekswerkes), Navr. (Let.).
-
pę̑t, num. fünf; pred pétimi leti; ob pétih, um fünf Uhr; po pet, je fünf, zu fünf; ni pet ni šest, mir nichts, dir nichts, Nov.; naši poganski predniki niso se mogli ni pet ni šest povse iznebiti stare, poganske narodne vere, Navr. (Let.).
-
pẹ́valica, f. der Singvogel, Jan., Nov.; ptica p., Navr. (Let.).
-
písanica, f. 1) das Osterei, Mur.- Cig., Jan., Mik., Navr. (Let.), BlKr.- Let.; — 2) neko jabolko, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — 3) neki fižol, C.
-
pleteníčica, f. dem. pletenica; das Körbchen, Dict., Zora, Navr. (Let.).
-
podgọ́rəc, -rca, m. der am Fuße des Berges Wohnende, der Anwohner eines Berges, Cig., Mik., C., Navr. (Let.).
-
podkrẹpljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad podkrepiti: bestärken; p. kako misel a. mnenje, Navr. (Let.).
-
podpihávati, -am, vb. impf. = podpihovati: aufhetzen, Navr. (Let.).
-
pogółtati, * -am, vb. pf. nach einander verschlingen, aufschlucken; vse p.; vode ne more mahom p. ponikva, Navr. (Let.).
1 99 199 299
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani