Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov="Medv. (Rok.)" (301-400)

  1. rožlı̑n, m. die Käsepappel (althaea rosea), Cig., Medv. (Rok.).
  2. rúkulja, f. der Senfkohl (eruca sativa), Št. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — der Doppelsame (diplotaxis), Breg ( Ist.)- Erj. (Torb.); — die Rauke (sisymbrium officinale), Z., Medv. (Rok.); — iz it., Štrek. (Arch.).
  3. rumę̑nklja, f. = rumenkulja, Medv. (Rok.).
  4. samojẹ́ja, f. der Hahnenfuß (ranunculus), Mur., C., Medv. (Rok.).
  5. samolẹ̑zga, f. die Rainweide (ligustrum vulgare), Nov.- C., Medv. (Rok.), Notr.- Burg. (Rok.); — prim. zimolez.
  6. samoníca, f. die Preiselbeere (vaccinium vitis idaea), Cig., Medv. (Rok.); — ( nam. smolnica? C.).
  7. 2. seljȃnka, f. die Silge (selinum), Cig., C., Medv. (Rok.); — prim. lat. selinum (?).
  8. sesamojda, f. die riechende Nießwurz (helleborus graveolens), Z., Medv. (Rok.).
  9. siníčica, f. dem. sinica; 1) das Meischen; — 2) das Hornkraut (cerastium), (sen-) Medv. (Rok.).
  10. sísovəc, -vca, m. die geknäuelte Simse (juncus conglomeratus), Medv. (Rok.).
  11. 2. sı̑tnik, m. die Schmiele (aira), Medv. (Rok.).
  12. sklẹ̑darica, f. das gemeine Helmkraut (scutellaria galericulata), Z., Medv. (Rok.).
  13. skobotovəc, -vca, m. der Pfeifenstrauch (philadelphus), Tuš. (B.), Medv. (Rok.).
  14. skrę̑čnik, m. der Günsel (ajuga), Cig., Jan., Tuš. (B.), Medv. (Rok.).
  15. skržolíca, f. das Habichtskraut (hieracium), Z., Šol., Medv. (Rok.).
  16. 2. skȗtnik, m. 1) der Quarkkorb, Cig.; — 2) = nedozorel leščnik brez jedra, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) der gemeine Afterquendel (peplis portula), Tuš. (Št. l. č.), Medv. (Rok.).
  17. slȃk, m. 1) = stranica pri lesi, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); (iz: svlak); — 2) slaki, Windlinge (convolvulaceae), Tuš. (R.); njivski s., die Ackerwinde (convolvulus arvensis), Tuš. (R.); — veliki s., die Zaunwinde (convolvulus sepium), Josch; = plotni s., Cig.; bodeči s., die Stechwinde, die Sassaparille (smilax aspera), Cig., Medv. (Rok.); šmarni s., die Gundelrebe (glechoma hederacea), Jan., Z., Josch.
  18. slẹ̀p, slẹ́pa, m. kurji s., die Nieswurz (helleborus), Z., Medv. (Rok.), Burg. (Rok.).
  19. 2. slẹzę̑na, f. das Pappelkraut, die Malve (malva), Cig., C., Medv. (Rok.); — prim. slez.
  20. slípa, f. das Labkraut (galium aparine), Medv. (Rok.).
  21. smetenják, m. der Erdrauch (fumaria), M., Medv. (Rok.); — tudi: der Ackerwaldmeister (asperula arvensis), C.
  22. smetlíka, f. der Augentrost (euphrasia), Mur., Cig., Jan., C., Tuš. (B.), Medv. (Rok.).
  23. smı̑ljka, f. = smilj, das Sandsonnengold (helichrysum arenarium), Medv. (Rok.); tudi = siničica 2), das Hornkraut (cerastium), C.
  24. smółəc, -łca, m. 1) der Pechmann (= črevljar), Mur., Mik., Preš.; — 2) ein mit Pech gefülltes Osterei, M., Gor.; — 3) smolci, die Harze ( min.), Cig. (T.); — 4) das Klebekraut (galium aparine), Cig., Jan., Medv. (Rok.); — (tudi: der Feldwaldmeister [asperula arvensis], Medv. [Rok.]).
  25. smr̀t, smȓti, f. 1) der Tod; nagla s., lahka s.; naturna s., der natürliche Tod, Cig.; mučeniška s., der Märtyrertod; — na s. bolan, zu Tode krank; na smrti ležati, auf dem Todtenbette liegen, Trub.; na smrti ležeč mož, Levst. (Zb. sp.); na s. ranjen, tödtlich verwundet; s. storiti, sterben; grozno s. storiti, eines grässlichen Todes sterben, Z.; svoje smrti umreti, eines natürlichen Todes sterben, Z.; nagle smrti umreti; z naglo smrtjo umreti, Krelj, Dol.; od smrti vstati, vom Tode auferstehen; — der personificierte Tod; bela s.; s. pride po človeka, pobira ljudi; s. iz njega gleda, er ist schon halb todt, Cig.; — konjska s. (neka psovka, pos. konjarjem); — 2) rastline: kozja s., die Haferwurz, die Schwarzwurzel, die Nattermilch (scorzonera), Cig., Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — kačja s., eine Art Alant, die Astramontana (inula squarrosa), C., M., Z., Medv. (Rok.), Bes.; — pasja s., der Eisenhut (aconitum), Cig., Jan., C.; bes. der bunte Eisenhut (aconitum variegatum [camarum]), Glas.; — kurja s. = teloh, Z.
  26. snẹžníca, f. 1) das Schneewasser; — 2) die Schneeflocke, nav. pl. snežnice, Cig., Jan.; — 3) Marija s., Maria-Schnee, C., Rog.- Valj. (Rad), Zora; — 4) = beli jereb, das Schneehuhn (tetrao lagopus), Frey. (F.); — 5) das weiße Veilchen, C.; tudi: die schneeweiße Pestwurz (petasites niveus), Medv. (Rok.).
  27. sǫ́mrak, m. 1) das Zwielicht, das Halblicht, die Dämmerung, Cig., Jan., Cig. (T.), Svet. (Rok.); (somrak je, ko še nekaj manjka, da bi bil pravi mrak, Cv.); — 2) der Spuk, das Gespenst, der Poltergeist, C.; — 3) der Andorn (marrubium), C.; (sum-) Hip. (Orb.), Medv. (Rok.).
  28. sovrȃžnica, f. 1) die Feindin; — die Hasserin, Jan.; — 2) die Wachsblume (cerinthe), Cig., Medv. (Rok.).
  29. spȃrnica, f. die Brillenschote (biscutella), Medv. (Rok.).
  30. sȓčnik, m. 1) = srčni mehur, der Herzbeutel, Cig. (T.), Erj. (Ž.), Lašče- Erj. (Torb.); — 2) glavni steber pri stogu ali tudi pri strešnem odru, Tolm.- Erj. (Torb.); ( der Mast bei den Zimmerleuten, Cig.); — 3) der Mittelfinger, Z., Ip.- Erj. (Torb.); — 4) = srčnica 2), Medv. (Rok.).
  31. srọ̑brot, m. = srobot, (srobrat) Medv. (Rok.), LjZv., Gor.
  32. sȓpək, -pka, m. dem. srp; 1) eine kleine Sichel; — 2) die Klammer (in der Schrift), das Einschließungszeichen, Cig., Jan.; mej srpkoma, DZ., Nov.; — 3) = srpičnik, die Färberscharte (serratula tinctoria), Medv. (Rok.); — tudi: srpə̀k, -pkà, Valj. (Rad).
  33. srpı̑čnik, m. die Färberscharte (serratula tinctoria), Z., Hip.- C.; Medv. (Rok.).
  34. sršȃj, m. der Streifenfarn (asplenium), Tuš. (B.), Medv. (Rok.).
  35. stoglȃvež, m. die Mannstreu (eryngium), Cig., Medv. (Rok.).
  36. stǫ́klas, m. = stoklasa, Medv. (Rok.); dobro zrnje od ljuljke, od stoklasa loči! Slom.; (stę́klas, Mur., Medv. (Rok.), Dol.- Levst. [Zb. sp.]; ne loči steklasa od zdravega zrnja, Slc.).
  37. strȃh, strȃha, strahȗ, m. 1) der Schrecken, die Angst; die Furcht; s. in groza; s. in trepet; s. me je obšel, izpreletel, Schrecken, Furcht ergriff mich; v s. pripraviti, in Furcht und Schrecken versetzen; = v s. postaviti, C.; od strahu drgetati, vor Furcht beben; s. si delati, sich ängstigen; smrtni s., die Todesfurcht, Cig.; s. za zvestobo, die Eifersucht, C.; s. božji, die Gottesfurcht; v božjem strahu odgojiti otroke; bilo vam je tam ljudstva s. božji (= eine Unzahl), Vrt.; strah me je, ich empfinde Angst, Furcht; s. me je roparjev; s. jo je po noči hoditi po hosti; s. ga je po noči, er fürchtet sich bei der Nacht; v strahu biti, befürchten; ves sem v strahu, ich habe eine Höllenangst, Cig.; ima na-te strah, kakor žaba na dež, C.; tujci hočejo nas pod svoj strah ( unter ihre Botmäßigkeit) siliti, Vod. (Pes., Predg.); v strah vzeti, strenge zur Rede stellen, züchtigen; v s. prijeti, einschüchtern; v s. prijeti konja, das Pferd bemeistern, Levst. (Podk.); v strahu imeti koga, jemanden im Zügel halten, in strenger Zucht halten; s. dati komu, jemanden züchtigen, C.; strahu ne dajati, ungestraft lassen, strahu ne dobiti, ungestraft bleiben, Cig.; strah dati jim hujši, je bil starček premehak, Ravn.; v strahu biti komu, jemanden zu fürchten haben, ihm Gehorsam schuldig sein; kaj misliš, da sem ti v strahu? jvzhŠt.; kdo je Gospod, da bom v strahu njegovi besedi? Ravn.; jaz nisem v tvojem strahu, ich bin nicht dir Gehorsam schuldig, C.; v svojem strahu biti, sein eigener Herr sein, C.; v strahu ni mu trebalo biti nikomur, LjZv.; s. napraviti komu, jemandem Respect einflößen, C.; s. in red, die Zucht, die Disciplin, Cig., DZ.; s. in red siloma ohraniti v pomorstvu, DZ.; strahu vajen, zuchtgewohnt, Cig.; cerkveni s., die Kirchenzucht, Cig.; v strahu držati občinske služabnike, die Disciplin gegen die Gemeindebediensteten führen, Levst. (Nauk); pod strahom koga biti, unter jemandes Disciplinargewalt stehen, Levst. (Pril.); — 2) das Schreckgespenst; strahov se bati; pripovedke o strahovih; s. je hodil po noči po hiši; strah je v sredi votel, okoli ga pa nič ni, Z.; — beraški s., der Bettelvogt, V.-Cig.; — 3) suhi s., suhi strahovi, Gespenstheuschrecken, Erj. (Ž.); — 4) krtov ali krtičji s., der Wunderbaum (ricinus), Z., Medv. (Rok.).
  38. strdę́nka, f. echtes Labkraut (galium verum), Cig., Tuš. (R.), C., Medv. (Rok.); — das Perlgras (melica), Jan.; — neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  39. strẹ́šica, f. dem. streha; 1) ein kleines Dach, das Dächlein; — das Zeichen ^ in der slov. Schrift; — 2) s. božja, eine Art Ruhrkraut (gnaphalium), C., Z., Medv. (Rok.).
  40. strnı̑ščnik, m. das Läusekraut (pedicularis), Z., Medv. (Rok.).
  41. strǫ́jevəc, -vca, m. die Tamariske (myricaria), Z., C., Medv. (Rok.).
  42. sȗrka, f. 1) = jopa, kočemajka, C.; — eine Art nationaler Männerrock, nk.; ( hs.); — 2) der Hundszahn (erythronium dens canis), Medv. (Rok.).
  43. svȃljnik, m. der Rittersporn (delphinium consolida), Cig., Medv. (Rok.).
  44. svẹ̑drc, m. dem. sveder; 1) ein kleiner Bohrer; — 2) die Schließmundschnecke (clausilia), C.; — 3) das Tausendguldenkraut (erythraea centaurium), Mur., C., Medv. (Rok.); — pomladanski s., der Frühlings-Enzian (gentiana verna), Tuš. (R.), Polj., Nov.- C.; velikocvetni s., der großblumige Enzian (gentiana acaulis), Jan., Tuš. (R.).
  45. svẹtlíca, f. 1) das glänzende Haar der Schafe, C.; — 2) der Jupiterstern, Blc.-C.; — 3) die camera lucida ( phys.), Cig. (T.); — 4) das Johanniswürmchen, Mur., Cig., Jan., Danj. (Posv. p.); — 5) eine Art dicke, süße Birne, C., Notr.; — eine Art Apfel, Mur., Mariborska ok.- Erj. (Torb.); der Taffetapfel, C.; — das Bergwohlverleih (arnica montana), C., Medv. (Rok.); — 6) die Blende ( min.), Cig. (T.); srebrnata s., die Silberblende, Cig. (T.); cinkova s., die Zinkblende, živosrebrna s. = cinober, Erj. (Min.).
  46. svı̑nək, -nka, m. die Rauke (sysimbrium officinale), M., Medv. (Rok.).
  47. svı̑njka, f. dem. svinja; 1) das Schweinchen, Cig.; — 2) svinjko uganjati, ein Spiel mit einem hölzernen Ball (svinjka), C., Levst. (M.); tudi: svinjko loviti, Levst. (M.); svinjko biti, Z., Kr.; — 3) der Frosch (im Bergbau), Cig.; — 4) morska s., der Tümmler (delphinus tursio), pozemna s., das Erdferkel (orycteropus), Erj. (Ž.); — das Meerschweinchen (cavia cobaya), Cig.; = morska s., C.; — 5) die hochstengelige Erdbeere (fragaria elatior), Medv. (Rok.).
  48. svı̑njščica, f. die Bachdistel (cirsium rivulare), Medv. (Rok.).
  49. svı̑šč, m. 1) das Murmelthier (mus marmotta), V.-Cig.; ( prim. češ. svišt', die Zieselmaus); — 2) der Frühlings-Enzian (gentiana verna), Cig., Jan., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); — 3) der Flugsand, Cig., Jan., C., Erj. (Min.); (svìšč, -à, Dol.); ( prim. svižec).
  50. šatrȃj, m. die Saturei (satureia), Cig., Jan., Medv. (Rok.).
  51. šatrȃjka, f. = šatraj, Cig., Medv. (Rok.).
  52. ščàv, ščáva, m. 1) wilder Sauerampfer, C.; konjski š., englischer Spinat (rumex patientia), Medv. (Rok.); — 2) das Kräutig von Rüben, Rettig u. dgl., C.; — 3) das Spülwasser, ( eig. dünnes Schweinefutter), Valj. (Rad).
  53. ščȃvje, n. 1) der Sauerampfer, Erj. (Torb.); der Riesenampfer (rumex hydrolapathum), Medv. (Rok.); ( die Grindwurz [rumex acutus], Cig., Jan., Hlad.); — 2) das Kräuterich von Rüben, Möhren u. dgl., Cig., Št.; to ščavje bomo še danes populili, Erj. (Izb. sp.); gnati, iti v ščavje, ins Kraut wachsen, Cig.; — 3) das Spülicht, Mik.; — prim. ščav.
  54. ščekótəc, -tca, m. der Hahnenkamm, der Klappertopf (rhinanthus) (šek-) Cig., Medv. (Rok.); — prim. ščeketati.
  55. ščerę́nka, f. mexikanisches Traubenkraut (chenopodium ambrosioides), Mur., Medv. (Rok.).
  56. ščetínovəc, -vca, m. das Borstengras (nardus), Z., Medv. (Rok.).
  57. ščȗləc, -lca, m. eine Art Steinbrech (saxifraga tridactylites), Medv. (Rok.); — neka užitna rastlina (crithmum maritimum), Čres, Lošinj, Unije- Erj. (Torb.); ( hs.).
  58. šebeníca, f. = šebenik, Medv. (Rok.).
  59. šebǫ̑j, m. die Levkoje (matthiola), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — prim. hs. šeboj, der Goldlack.
  60. šebǫ̑jka, f. die Knotenblume (leucojum), Cig., Jan., Medv. (Rok.).
  61. šeják, m. der Froschbiss (hydrocharis), Medv. (Rok.), (šejek), C.
  62. šentjánževica, f. 1) der Johannissegen, der Abschiedstrunk, Cig., Jan., Mik., Npes.-K.; — 2) das Johanniskraut (hypericum perforatum), Medv. (Rok.), Valj. (Rad).
  63. šišanəc, -nca, m. das Buhlkraut, der Gänsefuß (chenopodium vulvaria), Cig., Medv. (Rok.).
  64. škȃrjica, f. a) der Ohrwurm, Ip.- Erj. (Torb.), Štrek.; — b) pl. škarjice, dem. škarje; 1) eine kleine Schere; — 2) die Fresszange bei den Insecten, Cig.; — 3) die Ranken, z. B. an Weinreben, V.-Cig.; — 4) die Kiefernadeln, die Kieferstreu, Jan. (H.); — 4) die großblätterige Schwertlilie (iris germanica), Medv. (Rok.), Burg., Gor.
  65. škrbı̑nka, f. = škrbinec, die Saudistel (sonchus oleraceus), Cig., C., Medv. (Rok.); — die Kratzdistel (cirsium erisithales), Bistra pri Borovnici ( Notr.)- Erj. (Torb.); — der Rainsalat (lampsana communis), Glas.
  66. škrbótəc, -tca, m. = škrabotec, Medv. (Rok.).
  67. škrbotẹ̑lica, f. das Leimkraut (silene inflata), Medv. (Rok.); — ( nam. škreb-?).
  68. škrovȃda, f. der Hornklee (lotus corniculatus), Cig., Jan., Medv. (Rok.).
  69. šmárni, adj. = sv. Marije, Marien-; šmarni dan, praznik, Cig., Jan.; š. tolar, šmarna petica (srbrnjaki s podobo Matere božje); š. križ, neko zvezdje, Dol.- M.; — šmarna detelja, die Kornwicke (coronilla), Jan., Medv. (Rok.); — šmarna meta, die Marienminze (tanacetum balsamita), Cig.; — šmarno jabolko, der Marienapfel, Cig.; — šmarni križ, die Kreuzwurz (senecio), Cig.; — (šmarijni, Jurč., Levst. [Zb. sp.]); (iz: šmarijin).
  70. šopúlja, f. der Windhalm (agrostis spica venti), Medv. (Rok.), C.
  71. špȃjka, f. der Speik, der Baldrian (valeriana celtica), Cig., Jan., C., Tuš. (R.), Medv. (Rok.), Josch; — divja š., der Stein-Baldrian ( v. saxatilis), Glas.
  72. šporíš, m., Valj. (Rad), Medv. (Rok.), pogl. sporiš.
  73. talı̑n, m. die Wiesenraute (thalictrum aquilegifolium), Cig., Medv. (Rok.).
  74. tȃnčnik, m. = tanki grah, die Platterbse (lathyrus), Medv. (Rok.).
  75. trátor, m. = ščir, der Amarant (amarantus), Z., Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — hs.
  76. tráva, f. 1) das Gras; — slabe trave človek = slabega zdravja človek, Podkrnci- Erj. (Torb.), Ljubušnje- Štrek. (Let.); — 2) kačja t., das Ruprechtskraut (geranium Robertianum), Josch; mlečna t., der Löwenzahn (leontodon autumnalis, l. hastilis), Josch; medena t., das Perlgras (melica), Jan.; pasja t., das Knäuelgras, das Hundsgras (dactylis glomerata), Tuš. (B.), Medv. (Rok.), Nov., Vrt.; petih prstov t., das Fünffingerkraut (potentilla reptans), Josch; treh prstov t., der Wasserdost (eupatorium cannabinum), Josch; grižna t., breitblättriges Wollgras (eriophorum latifolium), Cig., Vrt.; sv. Lucije t., der Augentrost (euphrasia officinalis), Josch; sklepna t., ein immergrünes Gewächs, C.
  77. trẹ́buh, -úha, m. 1) der Bauch; trebuh me boli; iti s trebuhom za kruhom, sein Brod suchen gehen; — pl. trebuhi, die Kuttelflecke, M., C., (trebuhove) Rez.- C.; — 2) babji t., der quirlförmige Salbei (salvia verticillata), Medv. (Rok.).
  78. tresȗljka, f. das Liebesgras (eragrostis), C.; — das Zittergras (briza), Medv. (Rok.).
  79. trirǫ̑glja, f. die Salzbinse, der Dreizack (triglochin), Medv. (Rok.), C.
  80. trnǫ́cəlj, -clja, m. der Ziest (stachys), Medv. (Rok.).
  81. trǫ̑ska, f. 1) der Bodensatz, die Hefe, Guts.- Cig., Mur., Jan., C.; bes. die Schmalzhefe, Savinska dol.; — das Schmalzmus (= maselnik), Luče, Rogatska ok. ( Št.)- Erj. (Torb.); — 2) die Schlacke, Cig. (T.), C., Erj. (Min.); ( hs.); — 3) die Hügelerdbeere (fragaria collina), Erj. (Rok.); tudi: die hochstengelige Erdbeere (fragaria elatior), Medv. (Rok.), Erj. (Torb.).
  82. túrka, f. 1) = krompir, C., Banjščice- Erj. (Torb.); — 2) die Hundszahnwurz (erythronium dens canis), Cig., Medv. (Rok.).
  83. ȗdnik, m. das vielblütige Maiblümchen (polygonatum multiflorum), Medv. (Rok.).
  84. ȗrəh, urha, m. 1) die Unke oder Feuerkröte (bombinator igneus), Erj. (Z.); — 2) die Haselwurz (asarum europaeum), Medv. (Rok.).
  85. úrhovica, f. der Gamander (teucrium), Medv. (Rok.).
  86. uscánka, f. 1) die Pisserin, die Bettpisserin (psovka); — 2) der Westwind, Kras; — 3) der Grasfrosch (rana temporaria), Rihenberk- Erj. (Torb.); — 4) neka črešnja, Gradišče na reki Ipavi- Erj. (Torb.); — der Frühlingssafran (crocus vernus), M., Z.; — črna u., die Krähenbeere (empetrum nigrum), Medv. (Rok.).
  87. ušı̑vka, f. 1) ein lausiges Mädchen o. Weib (tudi kot psovka); — 2) die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), C., Lašče, Lož ( Notr.)- Erj. (Torb.); — das Läusekraut (pedicularis), Medv. (Rok.); — 3) neko jabolko, niti lepo niti dobro, GBrda- Erj. (Torb.).
  88. velę̑sa, f. die Silberwurz (dryas octopetala), C., Medv. (Rok.).
  89. vẹ̑łnica, f. 1) die Wurfschaufel zum Worfeln des Getreides; z velnico si posojuje pa z žlico vračuje, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 2) die Bachbunge (veronica beccabunga), Cig., Medv. (Rok.).
  90. vę́ra, f. 1) das Fürwahrhalten, der Glaube; vero dati komu, Glauben schenken; nihče mu ne da več vere; meni gre vera, ich verdiene Glauben, Cig., M., C.; vere dostojen, glaubwürdig, nk.; deti koga na vero = pripraviti ga do tega, da veruje: pol ure sem govoril, predno sem ga del na vero, Koborid- Erj. (Torb.); — 2) der Glaube, die Religion; brez vere, ohne Religion; kriva v., der Irrglaube; — prazna v., der Wahnglaube; babja v., der Aberglaube; — spraviti koga na drugo vero, jemanden zu anderen Grundsätzen bringen, C.; preobrniti koga na svojo vero, C.; — die Glaubensformel: vero moliti, den Glauben beten; — 3) der Credit; na vero dati, vzeti, auf Credit geben, nehmen; Bom dal dober kup, na vero, Dobro vago, dobro mero, Zora; — 4) die Treue, Meg., Cig., M.; na vero, auf Treue und Glauben, Cig.; na mojo vero! nk.; nav.: pri moji veri! bei meiner Treu! vera, dragocen spomin! wahrlich, ein theueres Andenken! BlKr.- Navr. (Let.); — pasja vera! sapperment! — 5) das gegebene Wort: vere ne držati, Dalm.; za svetejše imajo poroštvo, kakor vero, Kast.; — na veri živeti, im Concubinat leben, Gor., Dol.; — 6) babja v., die Mondviole (lunaria), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — moška v., eine Hauhechel (ononis spinosa), C.
  91. vę́rih, m. = veruh 2), C., Medv. (Rok.).
  92. vídovke, f. pl. der Geißbart (spiraea aruncus), Medv. (Rok.).
  93. vı̑š, -ı̑, f. das Riedgras (carex), Medv. (Rok.), Tuš. (B.), M.
  94. volìč, -íča, m. dem. vol; 1) das Öchslein; — 2) božji v., der Frauenkäfer (coccinella septempunctata), Cig.; — 3) die Sterndistel, die Sternflockenblume (centaurea calcitrapa), C., Ravn.- M., Medv. (Rok.).
  95. vránək, -nka, m. 1) neka trta, vzhŠt.- Erj. (Torb.); der Name mehrerer blauer Trauben, Št.- Trumm.; bes. die Bettlertraube, Trumm.; — 2) der Kreuzbaum (ricinus), Cig., Medv. (Rok.).
  96. vráničnik, m. das Milzkraut (chrysosplenium), Medv. (Rok.).
  97. vŕba, f. 1) die Weide (salix); bela v., die weiße Weide, die Pottweide, der Felber (salix alba), Cig., Medv. (Rok.), Strp.; v. žalostinka, die Trauerweide (salix babylonica), Cig., Zora; = v. žalujka, Tuš. (R.); = uklonjena v., Rihenberk- Erj. (Torb.); = mila v., C.; — turska v., der Oleander, C.; — 2) črnosivkasta krava take barve, kakršne je vrba, C., Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — 3) neka riba, Notr. Bistrica- Erj. (Torb.).
  98. vŕbovəc, -vca, m. 1) der Weidenwald, Mur., Jan.; — 2) = koš iz vrbovih šib, Fr.- C.; — 3) das Weidenröschen (epilobium), Cig., Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — 4) neka trta, C., Celje- Erj. (Torb.), Trumm.
  99. vrẹdníca, f. = zel, ki celi vred, Dol.; — der Ehrenpreis (veronica filiformis), Medv. (Rok.).
  100. vrholíca, f. = vrholika, Medv. (Rok.).

   1 101 201 301 401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA