ov="Levst. (Sl. Spr.)" (101-131)

101. soglȃsnik, m. der Consonant, Mur., Cig., Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.), nk.
102. stǫ̑tni, num. der hundertste, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Kop., Met., Levst. (Sl. Spr.); — centesimal, Cig. (T.).
103. štẹvı̑łnik, m. das Zahlwort, Jan., Cig. (T.), Levst. (Sl. Spr.).
104. štírideset, num. vierzig, Alas., Levst. (Sl. Spr.), nk.; tudi: štı̑rideset.
105. takı̑stọ, adv. auf solche Weise, so; zdaj se pa takisto dela z menoj? Levst. (Zb. sp.); — gerade so, Levst. (Sl. Spr.).
106. tákošən, -šna, adj. = takovšen, takšen, Mur., Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.) i. dr.
107. tákov, adj. = tak, Levst. (Sl. Spr.).
108. təkmà, adv. gleich: t. sva si = enaka sva si, C.; — ohne Daraufgabe (beim Tausch): t. menjati, Levst. (Sl. Spr.), Jurč.; — t. se je sešlo, es ist knapp ausgegangen (= es war nicht zu viel, nicht zu wenig), Levst. (Sl. Spr.); — to dvoje gre tekmà, eins hebt das andere auf, C.
109. təkòj, adv. sogleich, Gor.- Levst. (Sl. Spr.); pogl. takoj.
110. tisǫ́čni, -čna, num. der tausendste, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Sl. Spr.); po stsl.
111. 2. tọ̑di, adv. = otodi, soeben, gerade früher, kurz zuvor, Alas., Jan., Levst. (Sl. Spr.), Dol.; todi (izgovarjajo: tudi) sem vodo prinesla, Dobrepolje ( Dol.)- Erj. (Torb.).
112. tọ̑ličək, -čka, adj. dem. tolik; so klein, toličko, so wenig, Z., Ravn.- Mik., Vrt., nk.; toličko zakrivljen, Levst. (Zb. sp.); — toličko da, kaum, Levst. (Sl. Spr.); t. da ne, fast, beinahe: vse drugo je toličko da ne ostalo zunaj pred pragom, Levst. ( LjZv.).
113. tožı̑łnik, m. der Accusativ ( gramm.), Cig., Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.), nk.
114. tŕpən, -pna, adj. leidend, passiv, Cig., nk.; trpna oblika, die Passivform, Levst. (Sl. Spr.), nk.; trpni upor, der passive Widerstand, Erj. (Izb. sp.).
115. vẹdèč, -ę́ča, adj. ( part. praes. od glag. vedeti); bekannt, Dict., Mik., Cig., Jan., Trub., Dalm., Dol.- Levst. (Sl. Spr.); vsem ljudem vẹ́deče, Trub.; vedeče storiti, bekannt machen, melden, Jan.; kar vam je vedeče, rok. iz 15. stol.
116. vẹ́dẹti, vẹ́m, vb. impf. 1) wissen; vẹdę́, vẹdèč, wissentlich; vedeč ali ne vedeč, Alas.; vede, selbstverständlich, Erj. (Torb.); v. kaj, veliko v.; vedi! wisse! — v. komu, čemu ime, den Namen jemandes, einer Sache wissen, zu nennen wissen; — v. kaki reči glas, etwas verstehen, sich auskennen, Bescheid wissen, kundig sein, Cig., Jan., nk.; ta človek vsaki reči glas ve, Mik.; kdor glumi ne ve glas, naj ne hodi k ljudem v vas, wer keinen Spass versteht, soll nicht unter Leute gehen, Mik.; — v. komu katero dolgo časa, jemandem etwas lange nachtragen o. zum Vorwurfe machen, Cig.; to mu bom vedel, das will ich ihm merken, Cig.; — v. si mero, sich mäßigen: ne ve si mere, er weiß sich nicht zu mäßigen, Cig.; vedi ga Bog! der Himmel mag es wissen! vedi si ga čuk (vran, vrag)! — to se ve da, se ve da (seveda), freilich; — kdo ve kaj, überaus viel, Cig., Bohinj ( Gor.); ni kdo ve kako bogat, er ist nicht gar so reich, jvzhŠt.; — ne vẹ́di, ohne zu wissen; govoriš ne vedi kaj, du sprichst ohne zu wissen, was du sprichst, Dol.- Levst. (Sl. Spr.); gre sam ne vedi kam, Vrt.; — 2) vem = saj, ja, doch, ogr.- C., Dol.; vem sem mu dal, ich habe ihm ja gegeben, Mik.; vem razumete, ihr versteht ja, C.; vem si bolan, C.; vem si moj, du bist ja mein, C.; vem nisi neumen, du bist doch nicht dumm, Dol.; — vem — ali, zwar — aber, ogr.- C.
117. vẹ̑jati, -jam, -jem, vb. impf. 1) v. žito, das Getreide worfeln, auswinden; — 2) wehen, Jarn., Levst. (Sl. Spr.); pridi jug in vejaj skozi moj vrt! Dalm.; veja ino piha na vseh straneh, Trub.; veter veje s snegom, burja je vejala s snegom, Dol.
118. velẹ́łən, -łna, adj. velẹ̑łni naklon, die Befehlsart, der Imperativ, Levst. (Sl. Spr.).
119. vę̑znik, m. 1) das Bindewort, Mur., Cig., Levst. (Sl. Spr.); — 2) das Gebinde (bei Zimmerleuten), Cig. ( Jan.); tudi: vezník.
120. vídẹti, vı̑dim, vb. impf. ( pf.) 1) das Augenlicht haben, sehen; — na desno oko ne vidi; — 2) mit den Augen wahrnehmen, sehen, merken; gledajo, pa ne vidijo; težko ga vidim, ne morem ga videti = črtim ga; v. česa: žalostno je takih otrok videti, Ravn.- Mik.; od tod vidiš (je videti) planine, na planine; — uže je videti, uže se vidi, es ist bereits hell; — o svetem Vidi se skoz noč vidi, Lašče- Levst. (M.); kjer ni videti, ni vzeti, Cig.; — ansehen: videti mu je (man sieht es ihm an), da ni zdrav; vidi se mu, da ne misli tako; — videti je zdrav, bolan, er sieht gesund, krank aus; reč je videti lepa, bela, črna; mož je boljši, nego je videti; — 3) meni se vidi, es dünkt mir, es scheint mir; — v. se, gefallen, vzhŠt.; — 4) hodil sem, sam ne vidi, kod, ich ging herum, ohne selbst zu sehen, wo herum, Dol.- Levst. (Sl. Spr.); — 5) (videč, sichtbar, Trub., Krelj, Dalm.).
121. vı̑šək, -ška, m. die Höhe: na višek, in die Höhe: na v. vzdigniti, na v. hiteti, Trub.; na v. kamen lučiti, Dalm.; ogenj na višek sili, Skal.- Let.; na v. gledati, Levst. (Sl. Spr.), SlGor.- C.; ( pren.) na v. povzdigniti obrazne umetnosti, Navr. (Let.); = v višek: lasje v višek gredo, Dalm.; v višek je strmel star stolp, Jurč.; z viška pasti, Levst. (M.); z viška laže razvideti, kje je kdo, Jurč.; iz viška padati, LjZv.; k višku (kvišku), in die Höhe, empor; (k viški zleteti, Npr.- Kres, vzhŠt.); v viške, in die Höhe, C., vzhŠt.; (z viškega, von der Höhe, Ravn., LjZv.); — der Höhepunkt, der Culminationspunkt ( fig.), Jan., nk.
122. 2. víti, víjem, vb. impf. heulen, Jan., C., Levst. (Sl. Spr.); volcje vijo, C.
123. vrstíłən, -łna, adj. vrstı̑łni številniki, die Ordnungszahlen, Jan., Cig. (T.), Levst. (Sl. Spr.).
124. vštrı̑t, adv., praep. c. gen. = vštric, Levst. (Sl. Spr.).
125. vzkríž, adv. kreuzweise, übers Kreuz, M., Levst. (Sl. Spr.); — v. si biti, wider einander sein, collidieren, Cig.
126. zádaj, adv. hinten, rückwärts, Levst. (Sl. Spr.); (-dej, Cig., Jan.); — ( nam. zzadaj).
127. zaı̑mək, -mka, m. das Fürwort, das Pronomen, Jan., Cig. (T.), Levst. (Sl. Spr.).
128. zdávna, adv. = zdavnaj, Jan., Levst. (Sl. Spr.).
129. zgóla, adv. = zgolj, Levst. (Sl. Spr.).
130. zijáti, -jȃm, vb. impf. 1) den Mund (das Maul, den Rachen) offen halten; od žeje z.; — klaffen; zemlja od suše zija, Cig.; — 2) gaffen; z. kam, v koga; na kaj z., etwas begaffen, Cig.; če več ima, na več zija, je mehr man hat, desto mehr verlangt man, Z.; z vsemi tremi z. = Maulaffen feil haben, C.; — 3) schreien, plärren, Mur., Dol., Gor., jvzhŠt.; — = lachen, C.; — zı̑jati, -am, jvzhŠt.; praes. tudi: zı̑jem, Levst. (Sl. Spr.).
131. zrȃvnọ, adv., praep. = zraven, Cig., Jan., Met., Levst. (Sl. Spr.).

   1 101

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani