ov="Levst. (Sl. Spr.)" (131)

1. akoprȃm, conj. = akoprem, Levst. (Sl. Spr.).
2. àn, conj. sondern: s teboj nič nimam opraviti, an s tvojim bratom, Južni Slovenci- Jan. (Slovn.); — an da, aber: vprašal sem ga, an da mi ni odgovoril, Dol.- Levst. (Sl. Spr.); — außer: vse dajemo v štant (zakup), an če kako njivo obdržimo, Levst. (M.); vse so mi vzeli, an kolikor imam na sebi, Levst. (M.).
3. ančèš, adv. = anti češ, češ, Levst. (Sl. Spr.); išči pod: hoteti.
4. 2. ànọ, conj. 1) = in, Goriš., Rez.- Levst. (Sl. Spr.); — 2) = an, sondern, aber, C.
5. ànoboj, conj. 1) = an, ampak, Rez.- Levst. (Sl. Spr.); — 2) a. — a. = ali — ali, C., Rez.- Levst. (Sl. Spr.).
6. anokòj, conj., C., Rez.- Levst. (Sl. Spr.); pogl. anikoj.
7. ànti, adv. 1) doch wohl, doch ja; anti si ga videl, anti bo i meni kaj ostalo, BlKr.; anti nisi pijan, Svet. (Rok.); anti nam ni treba praviti, da ta vzrok ni prvoten, Navr. (Let.); anti ni strup! Notr.- Levst. (Sl. Spr.); anti ne on, doch nicht er! Cig.; anti je da, anti seveda, natürlich, das versteht sich von selbst, Cig., Gor.- Svet. (Rok.); anti da, ja wohl, Rez.- Levst. (M.); — 2) eben, "halt": anti je težava, es ist "halt" ein Kreuz! M.; anti pojdi! nun so geh meinetwegen! Nov.; — 3) anti reče, misli, anti češ = češ: anti reče: kaj bom hodil! anti misli: čemu to? Gor.- Svet. (Rok.).
8. apǫ̑stol, m. der Apostel, Jan., Krelj, Schönl., Kast., Levst. (Sl. Spr.).
9. bájati, -jam i. -jem, vb. impf. 1) schwätzen: b. = praviti basni, Dict.; — sagen: prim. baje, baje da, kar je menda nam. bajo da, Levst. (Sl. Spr.); — 2) prophezeien: dobro vreme b., sv. Vincenc baja, da bo dosti dobrega vina, C.; — 3) beschwören, zaubern, Mur., Mik., kajk.- Valj. (Rad).
10. bajè, adv. ( prim. bajati), wie es heißt, wie man sagt, Jan., nk.; baje da, Levst. (Sl. Spr.).
11. blȃgọr, 1) interj. wohl! Heil! blagor vam! blagor si vam, Kr.; blagor si ga tistemu, LjZv.; blagor je tem očem, katere vidijo, kar mi vidimo, Dalm., (enako tudi Dict., Kast.); — 2) blagor m., blagore deliti komu, jemanden glücklich preisen, Cig., Dol.- Levst. (Sl. Spr.); (napačno: blagor, das Wohl, Mur., Cig., Jan.; prim. Levst. (Sl. Spr. 140.)); — prim. stsl. blagože.
12. blagorcì, m. pl. blagorcè deliti = blagore deliti, Dol.- Levst. (Sl. Spr.).
13. blagọrováti, -ȗjem, vb. impf. glücklich, selig preisen, segnen, Levst. (Sl. Spr.); ("blogerovati") Guts., blagrovati, Mur., V.-Cig., Jan., Dol.
14. bljəváti, bljújem, vb. impf. = bljuvati, Cig., Jan., Mik., Levst. (Sl. Spr.).
15. bȏł, -i, f. der Schmerz, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.); srčna b., das Herzeleid, Jan.; Duh plemeniti sam bo nosil boli, Greg. ( prim. bȏl, gen. bȏli, kajk.- Valj. [Rad]); — suha bol, die Schwindsucht, Notr.
16. brèz, praep. c. gen. ohne; brez konca in kraja ohne Ende, ins Unendliche; brez skrbi, unbesorgt; brez tega, abgesehen davon, ohnedies; brez malega, mit geringer Ausnahme: brez malega žive Srbi po vaseh, Navr. (Let.); beinahe, Cig.; = brez mala, Jan., C.; brez tega smo lahko, das können wir leicht entbehren; brez kake koli bolezni, ohne irgend eine Krankheit; pomni: brez obene izgovori, Kast.; brez obenega grenkega govorjenja, Kast.; brez nikder nikogar na vsem božjem svetu, ohne irgend jemanden auf der weiten Welt zu haben, Vrt.; brez nobene pomoči, ohne alle Hilfe, Levst. (Nauk); — brezi (zaradi blagoglasja): brezi skrbi, Levst. (Sl. Spr.).
17. čę̑gar, pron. rel. = čigar, wessen, Levst. (Sl. Spr.).
18. čegáv, pron. poss. interr. = čigav, Levst. (Sl. Spr.).
19. čegȃvər, pron. poss. rel. = čigaver, Levst. (Sl. Spr.).
20. čigȃvər, * pron. poss. rel. indecl. = čigar, Mik., Rib.- Cv.; po čigaver ("čegaver") njivah je toča požela, ta ni dosti pridelal, Levst. (Sl. Spr.).
21. čìst, čísta, adj. rein; čista posoda; čist papir, unbeschriebenes Papier; nebo je čisto, kakor ribje oko; čist zrak; čisti veter, der Nordwind, C.; rein, ohne Beimischung; čisto zlato; čisto vino, klarer Wein; čista juha, klare Suppe; čist glas, reine, klare Stimme; — čisti dobiček, der Reingewinn; na čisto prepisati, rein abschreiben; na čisto dejati, richtigstellen, feststellen, constatieren, DZ.; v čisto dejan, liquid, DZ.; — rein, unbefleckt, makellos; čista devica; čista vest; greha čist, frei von Sünde, Cig., Npes.-K.; — v čisto, gänzlich: v čisto pomesti, Kr.; v čisto obirati kmete, LjZv.; toča je polje v čisto stolkla, LjZv.; do čistega (do čista, Jan.); gänzlich, ganz und gar; — čisto, ganz, völlig: čisto nič, ganz und gar nichts; čisto nedolžen, ganz unschuldig; čisto nov, čisto sam; — compar. poleg: čistejši tudi: čišči, Levst. (Sl. Spr.), LjZv.
22. dajȃłnik, m. der Dativ, Levst. (Sl. Spr.).
23. dẹlę̑žnik, m. 1) der Antheilhaber, der Theilnehmer; občinski deležniki, die Gemeindegenossen, Levst. (Nauk); — der Interessent, Cig. (T.); — 2) das Particip, Jan., Levst. (Sl. Spr.).
24. dò, * I. praep. c. gen. 1) bis zu, a) o prostoru: do konca sveta, bis ans Ende der Welt; do hriba se peljati; brada mu sega do tal; od hiše do hiše; ni moči do njega (priti), man kann nicht bis zu ihm gelangen; z adverbijem: do kod? bis wohin? wie weit? (= do kam, C.); do tod, (do tukaj), bis hieher; do nekam, bis irgendwohin, Cig.; z adverbialnimi izrazi: do sredi sobe, bis zur Mitte des Zimmers; do pod klancem, bis zum Fuße des Hügels; — pren. do živega priti komu, jemanden empfindlich treffen, jemandem beikommen; — = pri: ni drugega videti nego luč do luči, LjZv.; bila je hiša tako natlačena, da ni mogel nihče sesti, ampak stal je mož do moža vso noč, Jurč.; glava do glave se je videla, Erj. (Izb. sp.); b) o stopnji, (bis zu einem gewissen Grade): do smrti ranjen, tödtlich verwundet; do krvi, do krvavega so se stepli, bis aufs Blut; do nazega sleči koga; do sitega se najesti, sich satt essen, (do sita, Jan., Mik.); do presita, bis zur Uebersättigung, C.; do čistega (do čista, Mur., Jan., C., Mik.), vollends, total; do celega (do cela, Jan., BlKr.- M.), gänzlich; do dobrega, (do dobra, Mik., Jan.), gehörig, recht; ko se dan stori do dobrega, Ravn.- Mik.; do tancega vse izpolniti, alles genau erfüllen, Burg.; do malega, (do mala, Jan., Ben., Mik.), bis auf Weniges; fast, beinahe; do sedem ur hoda, beiläufig sieben Stunden Weges, Levst. (Rok.); do besed, wörtlich, Cig.; do pike, do zobca, accurat, Jan.; do polu, do polovice, zur Hälfte, Cig.; do kraja, vollends: do kraja koga pokončati; nimajo do ostanka kruha (= da bi ga ostajalo), Zv.; krava ima mleka zmeraj dovolj do ostanka, Zv.; — do tretjega gre rado, alle guten Dinge sind drei; — do na tri mesece se more zmanjšati rok, DZ.; — c) o času: spati do belega dne, in den Tag hinein schlafen; do trde noči, spät in die Nacht hinein; do današnjega dne, bis auf den heutigen Tag; tega do smrti ne bom pozabil; do sih dob (mal), bisher; do tistih dob (mal), bis dahin; — z adverbiji: do zdaj, bisher; do takrat, bis dahin; do kar, (= dokler), Levst. (Sl. Spr.); z adverbialnimi izrazi: do popoldne; do blizu božiča, Levst. (Zb. sp.); — 2) kaže kako mer: an; do starišev sem pisal, Met.; do mene poslan, an mich gesendet, Cig.; obrniti se do koga, sich an jemanden wenden; imam prošnjo do vas, Met.; — 3) kaže razmerje: gegen; kaj imaš do mene? Levst. (Rok.); Če se mu kaj do mene zdi, Naj pride k meni le v gosti, Npes.-K.; — meni je do koga (česa), mir ist an jemandem (etwas) gelegen; meni do tega nič ni, Levst. (Rok.); do tega mi je veliko, Svet. (Rok.); ako nam je kaj do zdravja, Vrt.; vsem tem do besede ni bilo mnogo, LjZv.; trd do ubogih, Ravn.- Mik.; laskav do gospode, dober do vseh, Levst. (Rok.); — zu; ljubezen do domovine, do otrok; — 4) außer: izgubil sem ves denar do enega goldinarja, Svet. (Rok.); vsi do enega, katerega bomo še omenili, Andr.; — II. praep. znači: 1) da je dejanje do nekod dospelo: doiti, dokričati, dočakati; dopleti do polu njive, mit dem Jäten bis zur Hälfte des Ackers kommen; do nas je dosmrdelo, der Gestank drang bis zu uns; — 2) da je dejanje do konca dospelo: doslužiti, ausdienen; dogospodaril je, er ist mit seiner Wirtschaft am Ende; doklel je, er hat ausgeflucht (= er wird nicht mehr fluchen); za letos smo dosejali, für dieses Jahr haben wir das Säen beendet; — 3) da je dejanje do zaželenega uspeha dospelo: dopovedati komu kaj, jemandem etwas klar machen; domisliti se, sich erinnern; — 4) znači dodevanje, hinzu: dodati, hinzugeben; to je slaba mera, domerite! füget das Fehlende hinzu! prim. Mik. (V. Gr. IV. 202.).
25. dokmetávati, -am, vb. impf. im Begriffe sein die Wirtschaftsarbeiten zu vollenden, Levst. (Sl. Spr.).
26. dovŕšən, -šna, adj. perfectiv: dovršni glagoli, Vollendungszeitwörter, Jan., Levst. (Sl. Spr.).
27. družı̑łnik, m. der Instrumental ( gramm.), Jan., Levst. (Sl. Spr.).
28. dvȃjset, num. zwanzig; eden, ena, eno in d., einundzwanzig, dva, dve in d., tri in d., pet in d., Levst. (Sl. Spr.); dvajseti, ogr.- Valj. (Rad).
29. dvǫ̑jstvọ, n. 1) die Zweiheit, der Dualismus, Cig. (T.), C., Nov.; — 2) der Dual, Levst. (Sl. Spr.), Cv.
30. edı̑nstvọ, n. 1) die Einzigkeit, Jan.; die Einheit, Cig., Valj. (Rad); e. duha, C.; — die Einzahl, der Singular ( gramm.), Jan., Levst. (Sl. Spr.); — 2) die Einheitlichkeit, die Zusammengehörigkeit, Cig. (T.); — 3) die Union: stvarno e., die Realunion, Jes.; osebno e., die Personalunion, Jan., Cig. (T.), Jes.; colno e., der Zollverband, DZ.; — 4) = edinost, die Einigkeit, Cig., Nov.
31. enotę̑r, num. einerlei, Levst. (Sl. Spr.).
32. enotę̑rən, -rna, adj. einfach, Levst. (Sl. Spr.); enoterna rudnina, einfaches Mineral, Cig. (T.); enoterna poslanica, einfache Depesche, DZ.; = enoter, einerlei, einförmig, Cig. (T.).
33. glāgol, m. das Zeitwort, das Verbum; dovršni, nedovršni, opetovalni, ponavljalni glagoli, perfective, imperfective, Wiederholungs-, Gepflogenheits-Zeitwörter, prehajalni, neprehajalni glagoli, übergehende, unübergehende Zeitwörter, Levst. (Sl. Spr.); jačeči glagoli, verba intensiva, Cig. (T.); pomočni g., das Hilfszeitwort, Cig.; = pomožni g., Jan., nk.; — glagole spregati, conjugieren, Jan.; (tako se beseda navadno izreka, ne: glagoł); — stsl.
34. imenovȃłnik, m. der Nominativ ( gramm.), Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.).
35. ı̑sti, pron. dem. ebenderselbe, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.), nk.; k istemu zdencu, Prip.- Mik.; ta isti, to isto, tega istega (po nem. derselbe), pri starejših pisateljih; tako isto, ebenso, Krelj; isto tako, ebenso, Cig., nk.; isto toliko, ebensoviel, Cig. (T.), nk.; istega obsega, isometrisch, Cig. (T.).
36. izkljəváti, -kljújem, vb. pf. = izkljuvati, Cig., Levst. (Sl. Spr.).
37. káj, I. pron. interr. 1) v vprašanju direktnem in indirektnem: was? kaj bo dobrega? was bringst du Gutes? po čem? wie theuer; ne vem, kaj mi je storiti, ich weiß nicht, was ich anfangen soll; — warum? kaj se smeješ? kaj bi molčal? — čemu, k čemu? zu welchem Zwecke? warum? čemu srditi se nad ljudstvom? Ravn.; — včasi je treba nekaj dopolniti: wie? kaj? celo sovražniki njegovi ga hvalijo? Cig., (= kaj praviš?); — kaj, ko bi zdaj prišel? wie, wenn er jetzt käme? Cig.; (= kaj bi bilo, kaj bi se zgodilo, ko ...?); — dogovorili se bomo, kaj in kako, wir werden das Was und Wie besprechen, Cig.; svarim ga, ali kaj (aber was hilft es), ker me ne posluša; — 2) v vzkliku: kaj meni za to! was geht das mich an! kaj pa (pak)! kaj pa (pak) da! allerdings! freilich! natürlich! das will ich meinen! kaj pa da! tako bi že utegnilo biti prav, Str.; tudi: kajpada = seveda, Cv., nk.; balo je imela, veliko balo, kajpada! LjZv.; prvi namen mu je kajpada čednost priporočati mladini, Cv.; kaj še! warum nicht gar! pa kaj še! (doch, was sage ich!) desetkrat pametnejših besedi je od tebe, Cig.; kakor rosa vročino hladi, tako de dobro lepa beseda, kaj! od velicega daru boljša je lepa beseda, Ravn.; kaj bi! kaj bi tisto! lassen wir das! ali si govoril ž njim? — kaj govoril! še videl ga nisem! ich habe ihn nicht einmal gesehen, geschweige denn gesprochen; — "kaj" se rabi za vprašalno besedico; kaj ne? nicht wahr? kaj tako mi vračaš mojo ljubezen? so also vergiltst du mir meine Liebe? kaj me nič več ne poznaš? kennst du mich denn nicht mehr? — II. pron. indef. kàj, 1) etwas; povej nam kaj, erzähle uns etwas! kaj lepega, etwas Schönes; — on je za kaj, taugt zu etwas; (čemu človek = priden, vreden č., ogr.- Raič [ Let.]); imaš kaj denarjev? hast du ein Geld? — eno leto ali kaj, beiläufig ein Jahr; — v vprašanjih: kako je kaj? wie geht es? kam pa kaj zahajaš? wo pflegst du hinzugehen? — (beseda "kaj" je poudarjena) za glagolom "imeti": nimam ti kaj povedati, ich habe dir nichts zu sagen; nimam mu kaj dati, ich habe nichts, was ich ihm geben könnte, ich kann ihm nichts geben; ima s čim plačati, er hat die Mittel es zu bezahlen; kdor ima s čim, lahko gre v Rim, Npreg.- Cig.; nimam s čim dolg plačati, ich habe nicht die Mittel, das Geld, die Schuld zu bezahlen; — ne morem kaj komu (čemu), ich kann jemanden nicht meistern, eine Sache nicht bewältigen; misli, da ne more kaj tolikemu opravilu, Ravn.; sam ji ne morem kaj, allein kann ich ihrer nicht Herr werden, Vrt.; ne morem vsemu kaj, ich kann nicht alles bewältigen, Levst. (M.); tudi mati ni mogla vsemu kaj, auch die Mutter vermochte nicht alles, Vrt.; ne morem si kaj, da ne bi —, ich kann nicht umhin —; — 2) kaj = etwas Bedeutendes: da je kaj, daß es eine Pracht, eine Freude ist; voli so debeli, da je kaj; peli smo, da je bilo kaj; ljudstva je bilo, da je bilo kaj; — besonders viel, recht viel: bilo je kaj ljudstva na bregu, C.; letos je bilo kaj gob, Lašče- Levst. (Rok.); — sehr, recht; kaj malo, gar wenig, Cig.; to je kaj lepo, das ist recht schön, C., Levst. (Rok.); to mi kaj diši, das schmeckt mir köstlich, Cig.; tega smo kaj namlatili! den haben wir gehörig geprügelt, C.; ni mi nič kaj dobro, es ist mir nicht recht wohl, Z.; — III. 1) pron. rel. = kar, na vzhodu; kaj so najhujše mogli, Krelj; kaj več — s tem manje, Krelj; kaj goder = kar koli Ev. tirn.-Mik.; — 2) conj. = da, na vzhodu; kaj pomeni to, kaj Peter in Johanes zraven tečeta, Krelj; rekel mi je, kaj bode prišel, Mik.; — = ker: zato me črti, kaj ga nisem hotela vzeti, BlKr.- Levst. (M.); — = kadar (ko): tisto leto, kaj sem k vam prišel, BlKr.- Levst. (Rok.); — s čim, sobald, brž ko, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.); = čim, Levst. (Sl. Spr.); — čim — tem, je—desto; čim več, tem bolje.
38. kȃjti, I. conj. = ker, Mik., vzhŠt.; denarce je potratila za solnčnik, klobuček, mreže, kajti je tudi nji dišala gospoščina, LjZv.; — = zakaj, denn, Mur., Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.), nk.; (v tem pomenu napačno, prim. Cv. VII. 9.); — II. adv. = mnogo, Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. kaj II. 2).
39. kàkor, * adv. rel. wie; tako povem, kakor sem slišal; kakor (si) bodi, kakor koli, wie immer; kakor vse kaže, allem Ansehen nach; kakor pride, kakor kane, je nachdem, darnach es kommt; kakor najbolje ve in zna, nach bestem Wissen, Jan.; — so wahr: kakor resnično je Bog v nebesih, = so wahr Gott lebt, Cig.; kakor sem človek, kakor imam brado, Levst. (Rok.); — gleichsam, gewissermaßen, Cig.; jaz sem mu kakor jerob, Levst. (M.); prosi me, naj mu kakor posodim, Levst. (M.); — vergleichsweise: kakor danes je bila poroka, kakor jutri pa je umrla nevesta, Levst. (Rok.); — als: jaz kakor mati, ich als Mutter; = kakor si: deželno kakor si preiskovalno sodišče, DZ.; — kakor da, wie wenn, als wenn; dela se, kakor da bi nič ne vedel o tem; zdelo se mi je, kakor da so prišli nebeški angelci, LjZv.; brez "da": kakor bi hotel reči, als wollte er sagen; kakor bi trenil, in einem Augenblick; kakor — tako, wie — so, sowohl — als auch; — wie — auch, obgleich: prisiljena bom še tebi slovo dati, kakor nerada, Pavl.; — kakor, sobald, Cig., Levst. (Sl. Spr.); kakor beseda materna umira, peša tudi narodna slava in moč, Slom.- Jan. (Slovn.); kakor hitro, sobald; — = ko, nego, als: lepša je, kakor ti.
40. kákošən, -šna, adj., Mur., Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.), pogl. kakovšen, kakšen.
41. kakǫ́v, adj. = kakšen, Mur., Cig., Jan., Met., Levst. (Sl. Spr.); vi veste, kakove zapovedi sem vam dal, Dalm.; tudi: kákov, Št.; črez kakove pol ure, Pjk. (Črt.).
42. kakǫ́vər, pron. rel. indecl. wie beschaffen, Levst. (Sl. Spr.), Trub., Dalm.; s kakover mero vi merite, s to se bo vam zopet merilo, Dalm.; sv. pismo, v kakover jeziku bodi, die hl. Schrift, in welcher Sprache immer, Dalm.; kakover so matere, take so hčere, Levst. (Sl. Spr.); kadar kdo kakover koli živino da, wann jemand ein irgendwie beschaffenes Vieh gibt, Levst. (Sl. Spr.).
43. kazáłən, -łna, adj. zeigend, demonstrativ, Cig.; kazȃłni uk, der Anschauungsunterricht, Cig. (T.), C.; kazalni naklon (način), die anzeigende Art ( gramm.), Cig.; kazalni zaimek, das anzeigende Fürwort, das Demonstrativpronomen ( gramm.), Levst. (Sl. Spr.).
44. kdẹ́, adv. = kje, C., Mik., Levst. (Sl. Spr.); — ("gdi", [ rel.], Trub.).
45. kdẹ̀r, adv. rel. = kjer, Mik., Levst. (Sl. Spr.).
46. kì, pron. rel. indecl. v padežih, razen imenovalnika, z dotičnimi krajšimi oblikami osebnega zaimka 3. os.: ga, je, mu, ji, itd.; der, welcher; mož, ki nas je videl, žena, ki smo jo videli; predlog stoji pri zaimku 3. os.: prijatelji, ki smo pri njih bili, Levst. (Sl. Spr.); oči, ki nebeško veselje igra po njih, Ravn.- Mik.; — prim. ker, kir.
47. kljəváti, kljújem, vb. impf. = kljuvati, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.).
48. kọ̀li, adv. 1) wie viel auch, wie sehr auch, Boh.; koli sem majhen, pa se te vendar ne bojim Dol.- Levst. (Sl. Spr.), C.; — koli — toli, wie sehr — so sehr, C.; — 2) za relativnimi besedami: immer, auch: kdor koli, wer immer, kolikor koli, wie viel immer, itd.; — 3) ziemlich, Z.; koli slaba letina, ziemlich magere Ernte, Z., C.; še koli dobro, noch ziemlich gut, Dol.; zna še koli brati, jvzhŠt.
49. kọ́likrat, adv. = kolikokrat, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.).
50. kòti, conj. = kot, C., Levst. (Sl. Spr.).
51. krȃčji, adj. compar. ad kratek, = krajši, Met., Mik., Levst. (Sl. Spr.).
52. krȃji, adj. compar. = krajši, Met., Levst. (Sl. Spr.); kraja pot, Levst. (Zb. sp.).
53. 2. kràt, (kráta), m. das Mal; navadno se drugim besedam priklepa, n. pr. prvikrat, desetkrat, takrat itd.; polnokrat, oft, Pod Belo- Erj. (Torb.); — v ostalih oblikah se piše posebej, n. pr. toliko kratov, Krelj- M.; pet kratov, koliko kratov, Levst. (Sl. Spr.); Koliko kratov me po mestu žene! Preš.; — ob kratu, sogleich, C.; h kratu, zugleich; oba h kratu Gor.
54. ləkȃt, -htȗ, m. = laket, der Ellbogen, die Elle, Levst. (Sl. Spr.); ( pl. lehti f., Levst. [Sl. Spr.]).
55. locȃnj, -cȃnja, m. = locən, Mur., Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.), Mik., Notr., Dol.; (tudi: lócanj, -ȃnja, Dol.); polhove škatle na l. narejene, Slc.
56. lónəc, -nca, m. 1) der Topf; lonec lončarja hvali, Npreg.- M.; — neka mera: = korec, Goriš.- C.; — 2) kleiner Heuhaufen, C.; — gen. pl. tudi: lǫ̑nəc, Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.); Ribničan je po cesti šel z vozom samih lonec, Levst. (Zb. sp.); prim. pl. lonca, Gor.
57. medmèt, -mę́ta, m. das Empfindungswort ("interjectio"), Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.).
58. mèj, praep. = med, Levst. (Sl. Spr.), Trub., Dalm., Krelj, Dol., BlKr., nk.
59. mẹ́stu, praep. c. gen. = mesto, namesto, anstatt, Levst. (Sl. Spr.).
60. mnǫ̑štvọ, n. die Vielheit, die Menge, Mur., Cig., Jan., Trub.- M.; m. živine in blaga, Dalm.; — die Mehrzahl, der Plural ( gramm.), C., Levst. (Sl. Spr.), Cv.
61. naklòn, -klóna, m. 1) die Verbeugung, das Compliment, Cig.; — 2) die Neigung, Mur., Cig. (T.), C.; podolžni n., die Längenneigung, Levst. (Cest.); — magnetni n., die magnetische Inclination, Sen. (Fiz.); — die Neigung ( fig.), der Hang, Cig.; nakloni k dobremu, Valj. (Rad); — 3) die Art, der Modus ( gramm.), Mur., Cig., Jan.; določni, pogodni (pogojni, Jan.), dovolilni, velelni n., die anzeigende, Bedingungs-, Zulassungs-, Befehlart, Levst. (Sl. Spr.); — tudi: náklon, Valj. (Rad).
62. namẹnı̑łnik, m. das Supinum ( gramm.), Cig., Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.).
63. namẹ́stu, praep. c. gen. = namesto, anstatt, Levst. (Sl. Spr.).
64. napotávati, -am, vb. impf. eine Anweisung oder Anweisungen geben, Levst. (Sl. Spr.).
65. napǫ́tovati, -ujem, I. vb. impf. im Wege sein, V.-Cig., Levst. (Sl. Spr.); — II. napotováti, -ȗjem, vb. impf. ad napotiti; Anweisungen geben, Vorschläge machen, anleiten; (napotẹ́vati, Notr.); — III. napotováti se, -ȗjem se, vb. pf. des Reisens satt werden.
66. nȃraznọ, adv. = na razno, auseinander, C., Levst. (Sl. Spr.), Dol., narȃzno, SlGor.
67. nedolǫ̑čnik, m. die unbestimmte Art, der Infinitiv ( gramm.), Jan. (Slovn.), Cig. (T.), Levst. (Sl. Spr.).
68. 2. nedovŕšən, -šna, adj. imperfectiv ( gramm.): nedovršni glagoli, die Dauerzeitwörter, Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.).
69. neprehajáłən, -łna, adj. unübergehend, intransitiv, ( gramm.) Levst. (Sl. Spr.).
70. nì, conj. und auch nicht (v stavku stoji pred glagolom, kakor pri zloženih nikalnicah, še nikalnica "ne"), Levst. (Sl. Spr.); ne delam ni ne molim, Nov.- Mik.; rečeno je nam, da v gozdu ne bomo več sekali ni tudi ne apna kuhali, Levst. (M.); auch nicht, nicht einmal: drugi na tebe ni ne mislijo, Kast.; nẹ́ sicer ni eden ostal, Kast.; — ni — ni, weder — noch, Meg., Guts., V.-Cig., Jan., Schönl.- Met., Levst. (Sl. Spr.), nk.; ni sedla ni druge sprave nema, Trub.; ni včeraj ni danes, Dalm.; ni rosa ni dež ne pridi na vas, Dalm.; = ni — niti, niti — ni, Levst. (Sl. Spr.).
71. nìč, gen. ničę̑sar, 1) pron. nichts (v zanikanem stavku stoji nikalnica "ne" pred glagolom); nič večno ne trpi; ničesar ne pogrešam; nič ne pomaga; toda: iz ničesar ustvariti, Dalm.; k ničemur ni človek, er ist ein Taugenichts, C.; brez ničesar, ohne irgend etwas (ohne nichts); na nič spraviti (deti, dejati), zugrunde richten; na nič priti, zugrunde gerichtet werden; = v nič priti, Cig.; v nič iti, zugrunde gehen, Cig., Dol.; ali čemo biti, kar smo bili, ali bomo v nič, Vod. (Pes.); = pod nič iti: vse gre narobe, vse gre pod nič! Zv.; — v nič devati, herabwürdigen; — pod nič prodati, um einen Spottpreis verkaufen; = v nič prodati, BlKr.- M., Ravn.; to ni za nič, das taugt zu nichts; ta človek ni za nič; — za nič, um keinen Preis: za nič ne grem od doma; — ( gen. ničę̑sa, Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.); nı̑česa, vzhŠt.); — nič, indecl. nič ne pogrešam; iz nič ni nič; k nič spraviti, priti, BlKr.- M.; k nič biti, k nič deti, Levst. (Zb. sp.); pa mi kaj dajte, da ne bom brez nič, Jurč.; — 2) rabi v okrepčavanje nikalnice: gar nicht; nič nisem zadovoljen ž njim, ich bin mit ihm gar nicht zufrieden; nič se ne boj! habe gar keine Furcht! — (z izpuščenim glagolom) nič napačen mož! ein gar nicht übler Mann! — 3) nič, m. indecl. der Niemand, das Nichts: ta nič! Notr.; — prepotoval sem križem svet, a vendar sem ostal nič, Levst. (Zb. sp.); vražji nič, BlKr.- M.; za prazen nič se prepirati, Tolm.- Štrek. (Let.); (včasi se sklanja: nìč, gen. níča, Notr.; z ničem in hudičem vse pustiti, Jurč.); — ( n. po vzgledu nem. "das Nichts": prazno nič, Bas.; nič je dobro za oči, das Nichts ist für die Augen gut, Cig.).
72. nı̑kdọ, nı̑koga, pron. nikdor, nihče, niemand, Cig., Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.), nk.; — prim. Cv. VIII. 9., X. 4.
73. nìti, conj. auch nicht, nicht einmal, Mik., Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.), nk.; niti za lek ga ni, Erj. (Torb.); kamena niti še ne vzdigneš, nikar ga boš nesel, Levst. (M.); — niti — niti, weder — noch, Boh., Dict., V.-Cig., Jan., Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.), Prip.- Mik., nk.; = ni — niti, niti — ni, Levst. (Sl. Spr.).
74. njı̑jin, pron. = njun, njijun, (njijn) Levst. (Sl. Spr.).
75. 1. nò, conj. 1) aber, Levst. (Sl. Spr.), nk.; no farizej neče grešnik biti, Krelj; jaz sem hotel, no ti ne, C.; — 2) nam.: ino, C., Št.
76. 1. nù, interj. 1) wohlan! Alas., Dict., Mur., Cig., Mik., Dol.; nu vže! auf denn, wohlan denn! Meg., Dalm.; nu, storimo si mesto! wohlan, lasset uns eine Stadt bauen! Dalm.; nu tedaj, vi bogati, plačite se! wohlan, ihr Reichen, weinet, Dalm.; nu, bratje, pomagajte! Dict.; — z osebnimi obrazili: nuta, nute, Mur., Mik., Levst. (Sl. Spr.); — naj nu = naj no: Mati, mati, naj nu grem! (lass mich doch gehen!) Levst. (Zb. sp.); — 2) = not, glej, Ben.- Kl.; — 3) ja freilich, ja wohl, natürlich, Idrija- Štrek. (Let.).
77. nùj, interj. = nu, wohlan! (tudi: nujmo, nujta, nujte), Mur., Cig., Met., Mik., Levst. (Sl. Spr.); nujte vi priseči! Levst. (M.); nuj ga! nur zu! Met.; nuj ga izpiti! LjZv.; nujmo ogrenimo mu to, kar si bo pridobil! Jurč.
78. òb, (okrajšana oblika: ò), I. praep. A) c. acc. 1) s krajevnim pomenom na vprašanje: kam? um; kača se je ob palico ovila, ob potok (den Fluss entlang) smo vrbe nasadili, Levst. (Sl. Spr.); — pri glagolih, ki pomenjajo zadevanje, udarjanje: an, auf; ob mizo udariti, auf den Tisch schlagen; ob tla treščiti, zuboden schmettern; ( fig.) ob tla je, er ist zugrunde gerichtet; ob kamen zadeti ali spotekniti se, an einen Stein stoßen; bodisi z loncem ob kamen ali s kamenom ob lonec, težko je loncu, Npreg.- Jan. (Slovn.); ob grm je obrsnil, es hat ihn der Busch gestreift, Levst. (Sl. Spr.); drgniti se ob kaj, sich an etwas reiben; ( fig.) ob mene se briše, = er schiebt die Schuld auf mich, Z.; ob mene se huduje, er ärgert sich über mich, Jurč.; jezike brusiti ob koga, Levst. (Zb. sp.); metati kaj ob zadaj (= vnic, črez glavo nazaj), Navr. (Let.); — ob ono stran, jenseits, Krelj; — 2) s časovnim pomenom: ob dan, bei Tage, Habd.- Mik.; ob noč, bei der Nacht, Mik.; über Nacht, Mur., Zv.; In svet ob noč pozabi kraj, Greg.; — 3) pomenja vzrok: ob to (obto), deshalb, Trub., Dalm.; ob kaj? (obkaj?), warum, Trub.; ob vašo stran, eurethalben, Krelj; — 4) ob glavo mu gre, es geht ihm um den Kopf, Ravn.- Mik.; ob pamet mu gre, er ist in Gefahr, den Verstand zu verlieren, Cv.; — (po nem.) ob kaj priti, um etwas kommen, es verlieren; pripraviti koga ob kaj, jemanden um etwas bringen; ob glavo dejati, enthaupten; krava je ob mleko, die Kuh ist um die Milch gekommen; obenj je, es ist um ihn geschehen, Cig.; — B) c. loc. 1) s krajevnim pomenom: längs, an; Paša stopa o potoci, Npes.-K.; ob potoci (potoku) lovec hodi, Levst. (Sl. Spr.); ob hribu hoditi, am Berge hin gehen, Cig.; ob hiši stoji drevje, Levst. (Sl. Spr.); pesek ob morju, der Sand am Meere, Ravn.- Mik.; ob bedru meč visi, Mik.; ob niti viseti, Mik.; palica ob zidu sloni, Levst. (Sl. Spr.); strah je v sredi otel, ob krajih ga pa nič ni, Npreg.- Jan. (Slovn.); težko mi je ob srcu, Vrt.; — 2) s časnim pomenom: zur Zeit, um, zu; o pravem času, zur rechten Zeit; ob nečasu, zur Unzeit, V.-Cig.; o kugi, zur Pestzeit; o lepem vremenu, bei schönem Wetter; o deževju, zur Regenzeit; o žetvi, zur Erntezeit; o božiču, zu Weihnachten; o sv. Juriju, zu Georgi; o kresi se dan obesi, Npreg.- Jan. (Slovn.); — o poldne, o polnoči (o poludne, o polunoči, nk.), zu Mittag, um Mitternacht; ob kolikih? = obkorej? um wieviel Uhr? Mur., vzhŠt.; ob eni (enih), um ein Uhr; ob sedmih, ob sedmi uri, um sieben Uhr; ob pol(u)sedmih, um halb sieben Uhr; — ob enem, zugleich; ob prvem, ob tretjem = prvič, tretjič, C.; — deček ob desetih letih, ein zehnjähriger Knabe, Vrt.; — ob uri, zur bestimmten Stunde; — ob sedmem dnevi, jeden siebenten Tag, Dalm.; — ob petkih, an Freitagen; ob časih, zeitweise, Cig.; — = za, zur Zeit: ob cesarju Avgustu, Levst. (Sl. Spr.); ob Mojzesu, Vrt.; — binnen, in: ob tednu, ob letu; — 3) znači okoliščine: ob zgodnjem trpljenju, o preganjanju in obrekovanju, o tujščini in ječi si delal iz Jožefa tako blazega moža, Ravn.; ob tem takem, unter solchen Umständen, Cig.; ob samotni hoji črez goro premišljevati kaj, Ravn.; — 4) kaže to, česar se dejanje tiče: in Betreff, von, über ( lat. de); (v tem pomenu stoji v knjigah nav.: o, redkeje: ob, narod pa rabi: od); o kom (čem) govoriti, pisati, peti, meniti, dvomiti itd.; pesem o Pegamu in Lambergarju; nauk o pesništvu; — kaj se vam zdi ob takem prevzetju? Krelj; veselje ob enem grešniku, Krelj; pravi mi ob edinem sinu mojem, Levst. (Sl. Spr.); — 5) kaže to, iz česar je kaj izdelano, aus: klobuke delati ob svili, Vrt.; ti zidovi so ob opeki, Vrt.; ob suknu je narejeno oblačilo, Levst. (Rok.); — 6) kaže to, kar h kakemu dejanju pomaga: o (ob) palici, o (ob) berglah hoditi, an einem Stocke, auf Krücken gehen; ob kruhu in vodi živeti, von Brot und Wasser leben; o preji ga je živila, sie nährte ihn mit Spinnen, Ravn.- Mik.; ob svojem živeti, von seinen eigenen Mitteln leben; naj le dobro živi, saj ima ob čem, (er hat ja die Mittel dazu); ob svojih, očetovih troških, auf eigene, des Vaters Unkosten; ob tem brašnu ne prideš do Trsta, mit dieser Reisezehrung kommt man nicht bis Triest; izučiti se česa ob nemškem jeziku, mittelst der deutschen Unterrichtssprache etwas erlernen, Levst. (Nauk); ob malem opraviti, mit Wenigem auskommen, Cig.; ti se ob velikem trudiš, du hast viel Mühe, Krelj; ob kratkem kaj povedati, sich kurz fassen; — 7) sam ob sebi, von selbst, aus eigener Macht: kadar je sila, more sam ob sebi dajati zapovedi, Levst. (Nauk); — samo ob sebi se umeje, es versteht sich von selbst, Levst. (Nauk), nk.; — ob svoji glavi, sam ob sebi je storil, er that es aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, Levst. (Sl. Spr.), C.; — to ni samo ob sebi, das geht nicht mit rechten Dingen zu, Levst. (Sl. Spr.); — ob sebi an und für sich, C.; — II. adv. v sestavi z adjektivi, katerim slabi pomen: osiv, etwas grau, otemen, etwas finster etwas dunkel, vzhŠt.- C.; — III. praef. znači, 1) da se dejanje vrši okoli predmeta: um-; obviti, umwickeln, obvezati, umbinden, ozreti se, sich umsehen, opasati, umgürten, obstopiti, umringen, objeti, umfassen, umarmen; — 2) da dejanje zadeva predmet, če tudi ne od vseh strani: be-; obiti, beschlagen, obdarovati, beschenken, obrekavati, verleumden, obgovoriti, anreden; — 3) da kdo (kaj) ostane v začetem stanju: obležati, obsedeti, obstati, liegen, sitzen, stehen bleiben; — 4) izgubo: oblistovati se, die Blätter verlieren; — 5) dela iz imperf. glagolov perfektivne: ogreti, oslabeti.
79. obkorẹ̑, adv. um wieviel Uhr, um welche Stunde? Mur., Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.), (tudi: obkevrẹ̑, Levst. [Sl. Spr.]).
80. obọ̑jnat, adj. = obojen, Cig., Levst. (Sl. Spr.).
81. obsevrẹ̑, adv. = obsore, Levst. (Sl. Spr.).
82. obsorẹ̑, adv. um diese Stunde, Mur., Levst. (Sl. Spr.).
83. obtevrẹ̑, adv. um eine solche Stunde, Levst. (Sl. Spr.).
84. 1. obtorẹ̑, adv. um diese Stunde, Levst. (Sl. Spr.); um viese Zeit, (-rej) Cig., C.
85. odklẹ̑, adv. seit wann? von welcher Zeit an? Mur., C., Levst. (Sl. Spr.), Mik.
86. oskȓd, f. ein spitziger Hammer zur Schärfung der Mühlsteine, C., Levst. (Sl. Spr.), Valj. (Rad); tudi pl. oskrdi, Cig., Lašče- Levst. (Rok.).
87. osorẹ̑, adv. = osevre, um diese Stunde, um diese Zeit, Levst. (Sl. Spr.).
88. otorẹ̑, adv. um diese Stunde, Levst. (Sl. Spr.).
89. pȃdež, m. 1) = pad, der Fall: ob enem padežu ponižan do tal, Ravn.; — 2) svet, ki se pogreza, Tolm.; — 3) die Endung, der Casus ( gramm.), Mur., Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.), nk.
90. ponavljáłən, * -łna, adj. erneuernd: ponavljȃłna moč, die Reproductionskraft, Cig.; — wiederholend, Wiederholungs-: ponavljalne šole, nk.; ponavljalni glagoli, Gepflogenheitszeitwörter (frequentativa), Levst. (Sl. Spr.).
91. povračáłən, -łna, adj. reflexiv ( gramm.): povračȃłni glagol, Levst. (Sl. Spr.); (-aven) Cig. (T.).
92. razmę̑rnik, m. das Verhältniswort, die Präposition, Jan., Levst. (Sl. Spr.).
93. samočetŕti, num. selbviert, Levst. (Sl. Spr.); — samočetrto, vierfach: samočetrto povrniti, Trub., Krelj.
94. samodesę́ti, num. selbstzehnt, Levst. (Sl. Spr.); — samodeseto, zehnfach: Bog naj vam namesti samodeseto! Rib.- M.; samodeseto se mu vračuje, Lašče- Levst. (Rok.).
95. samoedín, adj. alleinig, einzig, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.); samoedini sin, Pohl. (Km.).
96. samopę́ti, num. selbfünft, Z., Levst. (Sl. Spr.).
97. samostȃłnik, m. das Substantiv ( gramm.), Jan., Levst. (Sl. Spr.), nk.
98. samotrę́tji, num. selbdritt, Jan., Rib.- M., Levst. (Sl. Spr.); — dreifältig, Boh.
99. skórọ, adv. = skoraj, Mur., Jan., Levst. (Sl. Spr.), Ben.- Kl., nk.
100. skùp, adv. zusammen; vsi s., alle miteinander, Mur., Cig.; — iz: vzkup, Levst. (Sl. Spr.).

1 101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani