ov="Jap. (Prid.)" (101-125)

101. tíščati, -ím, vb. impf. 1) drücken; vrata t., die Thüre zugedrückt halten; t. koga ob steno, ob tla (k tlom); denar t. (nicht gerne hergeben); obutel, obleka me tišči; — tišči me v želodcu, v prsih; — tišči me na potrebo, es drängt mich zur Nothdurft; — njega krajcar tišči (= ne more ga obdržati, nego hitro ga potroši); — pest t., die Faust geschlossen halten; — pene t. (o človeku, psu), schäumen, Lašče- Levst. (Rok.); slino tišči bolna žival, Levst. (Nauk); — svojo t., seine Behauptung aufrecht zu erhalten suchen; — 2) t. kam. sich irgendwohin drängen; kri mi tišči v glavo; muhe (Launen) nam v glavo tišče, Jap. (Prid.); t. v koga, in jemanden dringen, ihm anliegen, ihn unaufhörlich belästigen; tako dolgo vanj tišči, da mora vzeti, Ravn.- Valj. (Rad); tišči v moje posestvo, er behelligt mich in meinem Besitz, Dol.; — 3) t. se česa, hart, knapp an etwas sein, anliegen; obleka se me tišči; hiša se hiše tišči, ein Haus steht neben dem andern; t. se peči, immer beim Ofen sein; — t. se koga, sich an jemanden klammern; ne hodite od matere, tiščite se matere! Jsvkr.
102. tožljìv, -íva, adj. 1) der gerne sich beklagt, Mur.; verdrießlich, Cig., Jan., C.; — 2) träg, faul, verdrossen, Guts., Mur., Cig., Jan., C.; bolnikov obiskovati ne bodi tožljiv! Ravn.; — 3) schläfrig, Cig., Jan., Polj.; mlačna, tožljiva duša, Jap. (Prid.).
103. trúditi, trȗdim, vb. impf. 1) abmüden, ermüden ( trans.); kako dolgo boš še trudil mojo potrpežljivost? Škrinj.; usmiljenje božje t., Jap. (Prid.); — t. se, sich abmüden, sich abmühen, sich bemühen; t. se za kako reč; zastonj se t.; — 2) t. se, in Geburtswehen liegen, Npes.-Vraz.
104. uíti, uídem, vb. pf. 1) durchgehen; konji so ušli, tat je ušel; entgehen; u. kazni; entschlüpfen: uide mi vrv iz rok; beseda mi je ušla, das Wort ist mir entfahren; u. iz spomina, entfallen; — 2) u. se, verloren gehen, sich verlieren, C.; kadar vol se uide, kako skrbno se išče! Jap. (Prid.); — újti, Mur.; praes. újdem, Mur., Goriš.- Cv., (vujdem), ogr.- Valj. (Rad).
105. ujẹ́dati, -am, vb. impf. ad ujesti; 1) beißen, Cig., Jan., M.; kače so ga ujedale, Krelj; bili so ujedani in končavani od kače, Dalm.; muhe, komarji, bolhe so gospo neusmiljeno ujedale, LjZv.; uši ga ujedajo, Kr.; — ujeda me (po trebuhu), ich habe Bauchgrimmen; — u. se, abgenützt werden: železo se ujeda, Gor.; — vest me ujeda, das Gewissen quält mich, C.; bol me v srce ujeda, C.; — 2) mit Worten sticheln: u. koga, Svet. (Rok.); — u. se, sich zanken, Cig., C., Kr.; gospodarji se z družino ujedajo, Jap. (Prid.); in Feindschaft leben, Cig., C.; — 3) u. se, eifern, zürnen, sich ärgern; u. se nad kom; — krächzen, schreien, Mur.; sova se ujeda, Cig., C.; — 4) u. se, sich abgrämen, Dict., Cig., Jan., C.
106. vȃbnica, f. 1) der Lockvogel, Mur., Cig., Gor.; — die Lockerin: ti si bila dozdaj vabnica mojega največjega sovražnika, Jap. (Prid.); — 2) die Einladerin, Mur., Cig.
107. vardẹ́vati, -am, vb. impf. 1) pflegen, hegen, warten, hüten, Meg., Dict., Trub., Dalm., Jap. i. dr., Kr.; v. živino, Ig (Dol.); v. otroke, Gor.; mene je moja mati vardevala, Trub.; svetinjo v. in varovati, Dalm.; pastir svoje krdelo vardeva, Dalm.; svoje otroke v., Jap. (Prid.), Ig (Dol.); bolno živino v., Kug.- Valj. (Rad); pravico v., Jap. (Prid.); kraljestvo ravnati in v., Rog.- Valj. (Rad); tudi v. česa: slabih v., Dalm.; žen v., Dalm.; svojega dela v., auf seine Arbeit achthaben, C.; ("vrdevati", Cig., Jan.); — 2) prüfen, versuchen, Mur., ogr.- Mik.; pet jarmov juncev sem kupil in idem nje vardevat, ogr.- Raič ( Nkol.).
108. vnẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad vneti; 1) entzünden; ( pren.) v. želje, Begierden erregen; — v. se, sich entzünden, Feuer fangen; entbrennen ( fig.); želje se v srcu vnemajo; prepiri se vnemajo; — 2) heiß machen: Obup — kri vnema in možgane, Preš.; erglühen machen: Nedolžnost vnema ji oči in lica, Preš.; anfeuern, aneifern, begeistern: v. pevca, srce, Preš.; — v. se, erglühen, in Affect gerathen, sich begeistern; vnemajte se s petjem k pravemu junaštvu! Vod. (Pes.); srce se vam vnema, Jap. (Prid.).
109. vodotòč, -tǫ́ča, m. 1) der Wassercanal, Cig., Jan., M., Levst. (Cest., Pril., Močv.), Jurč.; vodotoči udarijo črez naše travnike, Jap. (Prid.); velikanski vodotoč je dovajal mestu vodo, LjZv.; podzemeljski v., LjZv.; — 2) das Flussbett, das Rinnsal, Cig., Jan., M., Jes.; Jordan je bil svoj vodotoč do vrha napolnil, Jap. (Sv. p.).
110. vóliti, vǫ́lim, vb. impf. 1) wählen; — župana v.; voleči razdelek, der Wahlkörper, Levst. (Nauk); — 2) anwünschen: smrt komu v., Jap. (Prid.); — 3) v. komu kaj, jemandem im Testamente etwas vermachen, legieren; (v tem pomenu tudi pf.); — 4) lieber wollen: volim umreti nego grešiti, ogr.- C.
111. vǫ́ljən, -ljna, adj. 1) willig, bereit; za vse v., zu allem bereit, M.; = vsega v., Ravn.- Mik.; deklica ga (mladeniča) ni voljna, t. j. mladenič ji ni po volji, BlKr.- Let.; duh je v., a meso je slabo; voljno potrpljenje; — 2) sanft, sanftmüthig, nachgiebig; v. človek, Cig., Dol., Gor.; — mild, gelind; v. dež, Cig., Dol.; v. zrak, Cig., Dol.; voljna sapa, Cig., Dol.; v. vetrc, Cig. (T.), Dol.; voljno vreme, C., Dol.; — voljno vino, milder Wein, Dol.; voljna voda, (ne trda, n. pr. deževnica), Dol.; — mürbe, weich; v. kruh, (ne suh in pust); — geschmeidig, weich; voljno sukno, usnje; voljni lasje, voljna dlaka, trava; — 3) moralisch frei, V.-Cig.; freiwillig: v. dar, voljne obljube, Dalm.; — 4) ves vọ̑ljni svet, die ganze uns offene Welt, Alas., Krelj, Dalm., Schönl., Npes.- Mik.; po vsem voljnem svetu, Trub., Jap. (Prid.).
112. vǫ́ltati, -am, vb. pf. gelingen, C., Jap. (Prid.).
113. vrẹ́či, vȓžem, vb. pf. 1) werfen; kamen v koga v.; v. kaj na tla; — snega je vrglo (= padlo), C.; — v. kaj na koga, jemanden einer Sache beschuldigen, C.; — 2) ausmachen, abwerfen; Gewinn eintragen, sich auszahlen; dobro mu vrže, Jap. (Prid.); iz svinca ločijo, če vrže, srebro, Vrtov. (Km. k.); ne vrže, es ist nicht der Mühe wert, Zv.; — 3) v. se po kom, jemandem nachgerathen, nacharten, Cig., C.; ne vrzite se po tem svetu! C.; v. se po žlahti, Dict.; = v. se v koga, Cig., C.; vrgel se je ves v svojega očeta, LjZv.; — 4) werfen, gebären (von Thieren), Cig., Dol.
114. vsájati, -am, vb. impf. ad vsaditi; 1) einsetzen, pflanzen; — seme korenine vsaja (treibt Wurzeln), Jurč.; — kruh v. = hlebe v peč devati, das Brot in den Ofen schieben, einschieben; — križ v zemljo v., das Kreuz in die Erde feststecken, Jap. (Prid.); — 2) v. se = repenčiti se; rad bi se vsajal, ko bi se ga kdo bal, Polj.
115. zaderíkast, adj. 1) unwillig, brummig, Cig.; — 2) heikelig: zaderikaste reči, Jap. (Prid.).
116. zadȓga, f. 1) die Verknüpfung (mittelst eines Knotens), Cig., Rez.- C.; — 2) die Schlinge, der Fallstrick, die Dohne; gozdne živali loviti v zadrge ali zanke, Levst. (Nauk); — ( fig.) zadrge in izkušnjave, Jap. (Prid.); izmotati se iz zadrge, Levst. ( LjZv.); — 3) der Ranken ( z. B. an der Weinrebe), V.-Cig.; — 4) = davica, die Bräune, Cig.; — tudi: zȃdrga.
117. zaprȃvljenəc, -nca, m. = zapravljivec, V.-Cig., Jap. (Prid.), Npes.- M., Polj.
118. zaslǫ̑mba, f. etwas Vorgestelltes: der Schirm, očesna z., der Augenschirm, Cig.; die Deckung (einer Festung), Cig.; der Schutz, Cig., Jan.; postavna z., Jan.; ostati brez zaslombe, brez brambe, Jap. (Prid.); glava in zaslomba vsega mesta, Jurč.; — die Stütze, Cig. (T.), C.
119. zastȃva, f. 1) die Fahne, die Flagge, Mur., Cig., Jan., nk.; — die Nebelkappe einer Bergspitze, C., Notr.- Levst. (M.), jvzhŠt.; — solnce gre v zastavo, die Sonne verbirgt sich hinter den Wolken, Jan.; — 2) der Ansatz, die Anlage: der Kernansatz, Jan.; der Zellenansatz im Bienenstock: čebele trdijo na pokrov ula zastavo iz voska ter jo vedno bolj daljšajo proti podnici, Levst. (Beč.); — 3) die Constitution, die Anlage, die Beschaffenheit, C.; z. života, C.; tele je lepe zastave, žito ima lepo zastavo (= obeta, da bode dobro obrodilo), Poh.; — 4) das Absperren des Mahlwassers: po zastavah mleti = v presledkih, kadar vode dosti nateče, mleti, SlGor.- C.; — das Stauwerk, Jan. (H.); — 5) der Hinterhalt, die Nachstellung: huda zastava, sovražne zastave, Trub.; — 6) die Verpfändung, der Versatz; v zastavo dati, verpfänden, Cig., Jan.; — das Pfand; zastavo dati, rešiti, Meg.; on zapusti svojim sovražnikom pravo zastavo svoje ljubezni in sprave, Jap. (Prid.); skupna z., die Simultanhypothek, DZ.; živa z., fressendes Pfand, Cig.; — 7) die Aufgabe (einer Frage, eines Räthsels), Cig.
120. zatẹkalíšče, n. der Zufluchtsort, Cig., C.; tvoje usmiljenje bo moje zatekališče, Jap. (Prid.).
121. zavı̑ranje, n. das Hemmen; das Sperren; — hudobno z. sovražnikov, böswillige Hindernisse der Feinde, Jap. (Prid.).
122. zijȃvka, f. 1) die Gafferin, Cig., Jan.; — 2) die Kluft, der Felsenschlund, die Grotte, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Jap. (Prid.); — 3) zijavke, Rachenblütler (personatae), Tuš. (B.).
123. zlíti, -líjem, vb. pf. 1) zusammengießen; vse ostanke vkup z.; — barve z., die Farben verschmelzen, Cig.; — zusammenschmelzen, Cig.; kovine z., Metalle legieren, Cig. (T.); ( fig.) verschmelzen, Cig. (T.); — z. se, zusammenfließen, Cig.; zusammenlaufen (o tekočih barvah), Cig.; — 2) in eine Form gießen, Mur., Cig., Jan.; zlita železnina, Gusseisen, Cig.; zlato telo so zlili, Jap. (Prid.); kralj je dal zliti krasno zlato jabolko, Levst. (Zb. sp.); zliven = zlit, Dict.; (zlẹ̑jem, kajk.- Valj. [Rad]).
124. zǫ̑b, zǫ̑ba, zobȃ, m. 1) der Zahn; ima redke zobe pa goste laže, Npreg.- jvzhŠt.; modrostni zobovi, die Weisheitszähne, Erj. (Som.); z. vrzeljak, der Lückenzahn, Cig. (T.); z. izdreti, einen Zahn reißen; zobe dreti, Zähne reißen; po zobeh počiti koga, jemandem eine Maulschelle geben, Cig.; zobe kazati, die Zähne blecken o. fletschen; ( fig.) seine rauhe Seite hervorkehren, Cig.; dobiti kaj za zobe, etwas zum Beißen bekommen, Zv.; zobe v steno tiščati = Hunger leiden, Št.- Glas.; zobje mu poganjajo, grejo, bibajo iz čeljusti, zobe dobiva, er zahnt, Cig.; dolge zobe imam, die Zähne stehen mir auf, Cig.; dolge zobe imeti po čem, nach etwas lüstern sein, Cig.; jezik za zobe! das Maul gehalten! jezik za zobmi držati = schweigen; priti ljudem v (na) zobe, ins Gerede kommen; črez zobe vleči koga, jemanden ausrichten, Jurč., LjZv.; = po zobeh nositi, Vrt.; ljudem se v (med) zobe dati, Anlass zur Nachrede geben; kdor se ljudem pod zobe da, tega le čas iz ust reši, Npreg.- Jan. (Slovn.); v zobe komu kaj povedati, jemandem etwas ins Gesicht, offen sagen; = pod zobe povedati, C.; trdo resnico pod zobe povedati, Jap. (Prid.); — vsi so se mu v zobe režali, alle lachten ihm ins Gesicht, Erj. (Izb. sp.); na zobe se mu obeša = za malo se mu zdi, Št.; — 2) der Zahn am Rechen, an der Säge, an einem Zahnrad u. dgl.; der Dorn im Schloss, Cig.; — die Felszacke, Cig., Jan., Cig. (T.); — zobje (na vrhu kake stene), die Zinne, Cig.; — 3) babji z., der Storchschnabel (geranium sp.), SlGor.- Erj. (Torb.); — tudi: die Hagebuttenrose (rosa canina), Cig., Vrt., Medv. (Rok.); ali: der Leindotter (camelina dentata), C.; — pasji z., die Hundszahnwurz (erythronium dens canis), Cig., Medv. (Rok.).
125. žlendráti, -ȃm, vb. impf. 1) verwirren: niti ž., Gor.; — 2) stammeln: vi ste komaj znali božje ime žlendrati, Jap. (Prid.); — schwätzen, albern sprechen, C.

   1 101

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani