ov="Hip. (Orb.)" (68-167)

68. oblę̑žəc, -žca, m. der Belagerer, Hip. (Orb.).
69. ogrę̑bljica, f. dem. ogreblja, Dict., Hip. (Orb.).
70. ogȓlək, -ləka, m. der Halskragen, Hip. (Orb.).
71. ogȓlje, n. das Halsband (der Hunde), Mur., Hip. (Orb.); — der Halsschmuck, Cig.
72. oklèp, -klę́pa, m. 1) die Umfassung: der Brunnenkasten, Cig., Jan.; — der Rahmen (eines Bildes), C.; — der Formrahmen der Buchdrucker, Cig., Jan., M.; — die Fenster-, Thüreinfassung, Cig., Z., Notr.; — die Einfassung des untern Mühlsteines, Z.; — der Ring (um etwas zusammenzuhalten), Cig., Jan.; — der viereckige, mit Erde u. dgl. gefüllte Blockkasten, V.-Cig.; — das Geviere, das Bohlenjoch im Bergbau, Cig.; — die unteren, gebundenen Bäume des Dachgerüstes, Z.; — pl. oklepi, die Unterlagbäume eines hölzernen Gebäudes, Rib.- M.; — 2) die Klammer, das Einschlusszeichen, C., Nov.; — 3) der Panzer, der Harnisch, der Kürass, Mur., Cig., Jan., nk.; prsni o., Hip. (Orb.).
73. oslẹdíti, -ím, vb. pf. aufspüren, auf die Spur kommen: o. koga, Mur., Cig., Jan., Mik., Levst. (Zb. sp.); pes zverjačino išče in osledi, Hip. (Orb.); o. zlato žilo, Glas.
74. páberək, -rka, m. 1) die Frucht, die bei der Ernte aus Übersehen stehen gelassen und bei der Nachlese aufgelesen wird ( z. B. eine Traube, eine Ähre u. dgl.); tu in tam visi še kak p. po vinogradu; paberke pobirati, Nachlese halten; — 2) = češulja, ein kleines Träubchen: sami paberki visijo letos po vinogradu, C., jvzhŠt.; — 3) der Knirps, Cig., Gor.; ta majceni paberek! dieser winzige Zwerg, Hip. (Orb.); — nav. paperek.
75. pȃjštiba, f. die Badestube, Dict., Hip. (Orb.); — prim. pajštva.
76. pẹtelı̑nəc, -nca, m. 1) ein kleiner Hahn, Habd.- Mik.; — božji p., der Wiedehopf, Hip. (Orb.); — 2) der Fasshahn, C.; — 3) der Gewehrhahn, M., Valj. (Rad); — 4) pl. petelinci, neka goba, Notr.; — 5) divji p., eine Art glatter, holziger Ginster, Blc.-C.; — 6) španski petelinci, spanischer Ginster, das Pfriemengras (spartum), C.; "s to travo se trtje veže v vinogradu", Dict.
77. 1. pẹ́tən, -tna, adj. sangbar, Mik., Hip. (Orb.); — Sing-: pẹ̑tni glas, die Singstimme, M.
78. 1. pę́zati, -am, vb. impf. foltern, martern, quälen, Meg., Guts., Mur., Jan., Trub.- Mik., Hip. (Orb.), Jap. (Sv. p.); — prim. peza 2).
79. pı̑pək, -pka, m. 1) = 3. pipa 2), der Fasshahn, Cig.; — 2) der Stöpsel, Mur.; tintnik se zamaši z zamaškom ali pipkom, Hip. (Orb.); — 3) p. za zobe, der Zahnstocher, Cig.; — 4) der Lampendocht, C.
80. plȃv, m. 1) das Schwimmen: globoki p., der starke Tiefgang eines Schiffes, V.-Cig.; — na plav, wagerecht, Cig.; — golobje prilete s plavom, Trnovo- Erj. (Torb.); — 2) das Holzflößen, Svet. (Rok.); — 3) das Floß, Meg.- Mik., Guts., Hip. (Orb.), Cig. (T.), C., DZ., nk.; — die kastenartige, schwimmende Flachsröste, C.
81. plavȗtnik, m. der Flößer, Hip. (Orb.).
82. počı̑nək, -nka, m. = počitek, die Rast; zložen p., Hip. (Orb.); p. si privoščiti, Slom.
83. podlẹ̑ska, f. neka ptica, v Bolcu- Erj. (Torb.); das Haselhuhn, Meg., Dict., Hip. (Orb.); — die Schnepfe, Guts.
84. podnọ̑žnik, m. das Trittbrett ( bes. am Webstuhl), Mur., Cig. (T.), C.; podnožnike prebirati z nogami, die Weberschemel treten, Cig.; p. pri kolovratu, Gor.; — podnožniki pri mizah, die Fußtritte an Tischen, Hip. (Orb.); — der Schemel: zemlja ima njega podnožnik biti, Trub.; — die Fußtaste der Orgel, Cig.
85. podoborẹ̑zəc, -zca, m. der Figurenschneider, Jan., Hip. (Orb.).
86. podprǫ̑ga, f. 1) = podprog, Cig., Jan., Hip. (Orb.); der Bauchgurt beim Zuggeschirr, Ravn. (Abc.); podproge podvezati konju, ein Pferd gürten, Cig.; — 2) das Tragseil, der Tragriemen ( z. B. der unter eine Butte o. einen Korb gegeben wird), C.
87. podpȓsnica, f. der Brustriemen des Pferdes, Hip. (Orb.); der Reitgurt, V.-Cig., Jan., C.
88. 1. podrę́pica, f. 1) = podrepna muha, Erj. (Torb.); die Rossfliege, Jan.; — 2) podrepni konjski remen, Hip. (Orb.), Erj. (Torb.); — vrv, s katero se butara na osla tako priveže, da mu ide pod rep, Kras; — 3) naprava pri vozu, ki drži oje po koncu, Tolm.- Erj. (Torb.).
89. podvàł, -vála, m. der zum Tragen bestimmte Balken, Ravn.- M.; — das Polsterholz, Hip. (Orb.); die Tragschwelle, Bes.; tram leži na podvalih, vzhŠt.- C.; podvali, die Tragbalken der Weinpresse, vzhŠt.- C.; — hiša nima trdnega podvala, das Haus hat keinen festen Grund, Cig.; — die Grundlage, UčT.; — tudi: pódvał, C.
90. podvízati, -zam, -žem, vb. impf. 1) heben: pete p., die Fersen schwingen, Šol.; — 2) schneller austreten, eilen, Z., Svet. (Rok.); stanovitno naprej podvizajo, sie rücken beständig vor, Hip. (Orb.); teci, podvizaj svojemu prijatelju na pomoč, Jsvkr.; p. za kom, jemandem nacheilen, C.; sich beeilen, Cig.; podvizaj! mache schnell! Cig.; — 3) beschleunigen: p. kaj, C., Svet. (Rok.); p. večerjo, Erj. (Izb. sp.); — p. se, sich beeilen; on se je podvizal in hitel, Krelj; — 4) aneifern: eden druzega so podvizali, Jsvkr.; podvizalo me je samo to delo, da sem prijel za pero, Levst. (Zb. sp.).
91. pomivȃłnik, m. die Spülgelte, Cig., Hip. (Orb.).
92. ponigloglę́dən, -dna, adj. scheelsüchtig, Hip. (Orb.); ( nam. poniklogleden?).
93. prgíšča, f. die Handvoll, Habd.- Mik., Hip. (Orb.), ogr.- Mik., C., Rez.- C.; beide Hände voll, SlGor.- C.; — prim. stsl. pregrьšta.
94. pŕhavica, f. 1) die Loderasche, Cig., Jan., Hip. (Orb.), Glas., Kras, ogr.- C.; prhȃvica, Mur.; — 2) das Morschmehl, vzhŠt.- C.; — 3) der Staubregen, Jan.
95. pristȃva, f. 1) der Meierhof, das Landgut, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., Schönl., Jap.- Valj. (Rad), nk.; jaz sem pristavo kupil, Krelj; v predmestjih so vrti, pristave, Hip. (Orb.); "to je grad in pristava!" (to je vse!): tako se reče, kadar je česa ( n. pr. pridelka) malo Notr.- Let.; tudi: prístava: Na polju stoji pristava, Prelepa nova pristava, Npes.-Vraz; — 2) = sinus ( math.), Jan., Cig. (T.); (po češ.).
96. prodȃja, f. der Verkauf; posilna p., zwangsweise Veräußerung, DZ.; p. duhovnih reči, Krelj; slaba p., schlechter Absatz, Cig.; na prodajo = na prodaj, Meg., Boh., Dalm.; nebesa so na prodajo, Krelj; na prodajo postavljene reči, Hip. (Orb.); na prọ̑dajo biti, v prọ̑dajo staviti, Levst. (Nauk); — der Verschleiß; p. soli, tobaka; p. na debelo, na drobno, der Groß-, Kleinverschleiß.
97. puščíca, f. 1) der Pfeil, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) die Lanze, Dict., Hip. (Orb.); — 3) das Epigramm, Cig., Jan.
98. ratíšče, n. der Lanzenstiel, der Lanzenschaft, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., Hip. (Orb.), Dalm.; — der Sensenstiel, Z., vzhŠt.; — der Axtstiel, BlKr.- M.; — prim. rantišče in ranta, Mik. (Et.).
99. razkrı̑žək, -žka, m. = razkrižje, C., Hip. (Orb.).
100. razločník, m. der Schiedsrichter, Dict., Hip. (Orb.), C.
101. razpǫ̑tək, -tka, m. = razpot, Hip. (Orb.).
102. razpráti, -pórjem, (-pǫ́rjem), vb. pf. auftrennen, Hip. (Orb.); mreža na strani uže malo razprana, Levst. (Zb. sp.); aufschlitzen, Šol.; zerreißen, Vrt.; Jakob razporje oblačila po sebi, Ravn.; medved mu hlače vse razporje, Glas.; r. si grlo, Erj. (Izb. sp.); — aufschneiden, Jan. (H.); — r. se, zerspringen, zerplatzen, Jan. (H.).
103. récəlj, -clja, m. 1) der Löffelstiel, Cig., Lašče- Levst. (M.), Laško ( Št.); — 2) die Sensenhandhabe für die linke Hand, Cig.; — 3) der Fruchtstiel, der Obststiel, Mur., Cig., Jan., C.; črešnja na dolgem peclju ali reclju visi, Hip. (Orb.); — der Blattstiel, Cig., Jan.; — der Stengel, Mik.; limbarjevi reclji, Ravn.; — der Krautstengel, C.; — tudi: rę́cəlj, Met., Valj. (Rad).
104. 2. rẹ̑dnik, m. 1) = polza, das Reibscheit, Dol.; — 2) der Nagel im Vordertheil des Wagens, Dict., Hip. (Orb.), Cig.; — prim. rajdnik, ridnik.
105. 1. rı̑s, m. der Luchs (felis lynx), Dict., Mur., Cig., Jan., Frey. (F.), Erj. (Ž.), Kr.- Valj. (Rad); bistrogledni ris, Hip. (Orb.); ( der Tiger, Habd.- Mik., Mur.).
106. 1. rı̑sa, f. 1) der Luchs, Meg., Mur.; (das Weibchen), Frey. (F.); pikasta risa, das fleckichte Panterthier, Hip. (Orb.); — 2) kozje ime, Erj. (Torb.); — 3) der Steinschlüpfer (lithobius sp.), (napada druge živali, n. pr. muhe, pajke itd., zaradi česar ima to ime), Trenta- Erj. (Torb.).
107. robı̑łnica, f. = velika sekira, Cig., Jan., Hip. (Orb.), Dol., Kras, Tolm.
108. rvávən, -vna, adj. raufsüchtig, Cig.; — zänkisch, Hip. (Orb.).
109. sẹkáłce, n. dem. sekalo: 1) ein kleines Hackbeil, das Hackmesser, die Krauthacke, Cig., Hip. (Orb.); — 2) der Schrotmeißel der Metallarbeiter, Cig.
110. sẹkȃłnik, m. 1) das Hackbrett, der Hackblock, C., Hip. (Orb.), Notr.; tudi: sẹ́kałnik, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) das Haumesser, Jan.
111. sestrìč, -íča, m. 1) = sestrin sin, der Schwestersohn, Cig., M., Dalm., Hip. (Orb.), Notr., BlKr., jvzhŠt.; — 2) das Geschwisterkind, Jan.; sestriči, Geschwisterkinder, Meg., Z.; — tudi: séstrič, jvzhŠt.
112. sestrı̑čna, f. 1) = sestrina hči, Hip. (Orb.), Valj. (Rad), Notr.; — 2) die Tochter der Tante: moje sestrične so tetine hčere, BlKr.; — die Cousine, das weibliche Geschwisterkind.
113. sklę̑pək, -pka, m. dem. sklep; das Gelenkchen, Cig.; na vsakem prstu so trije sklepki, Hip. (Orb.).
114. slavìč, -íča, m. die Nachtigall, Guts., Mur., Cig., Jan., Hip. (Orb.), Trst. (Let.), Danj.- Valj. (Rad), vzhŠt.
115. slavı̑čək, -čka, m. dem. slavič; die Nachtigall, Guts.- M., Hip. (Orb.), ogr.- Valj. (Rad).
116. slẹdník, m. 1) der Spürhund, der Leithund, Meg., Habd., Dict., Cig., C., Hip. (Orb.), Krelj, Jsvkr., nk.; — 2) der Anhänger, Cig., Krelj, M.; njegovi sledniki, sein Anhang, Cig., Navr. (Let.).
117. smotláka, f. nichtsnutziges, wirres Zeug, C.; vsa ta smotlaka človeških postav, Dalm.; hudičeva smotlaka ali kramarija ("des Teufels Trödelmarkt"), Krelj; — das Ungeziefer, Dict., Hip. (Orb.); črvi in druga smotlaka, Trub. (Post.); — das Gesindel, (smet-) Cig.; — (psovka človeku): der Wicht, Notr.; (psovka ženski): die Hexe, Z.; — tudi: smǫ́tlaka.
118. sǫ́mrak, m. 1) das Zwielicht, das Halblicht, die Dämmerung, Cig., Jan., Cig. (T.), Svet. (Rok.); (somrak je, ko še nekaj manjka, da bi bil pravi mrak, Cv.); — 2) der Spuk, das Gespenst, der Poltergeist, C.; — 3) der Andorn (marrubium), C.; (sum-) Hip. (Orb.), Medv. (Rok.).
119. splȃzom, adv. haufenweise, scharenweise, Dict.; splazom skupaj plavajo, Hip. (Orb.).
120. sponȃšati, -am, vb. impf. ad sponesti; 1) vorwerfen, vorhalten, Meg.; s. komu kaj, Cig., Jan., C., nk.; — 2) s. koga, jemanden spöttisch nachahmen, nachäffen, C.; s. kaj: ptice sponašajo človeške besede, Hip. (Orb.); — ( nam. vzp-?).
121. stálọ, n. 1) das Fußgestell, Cig., Jan., C., Hip. (Orb.), nk.; na srebrnih stalih, Škrinj.- Valj. (Rad); das Stativ, Žnid.; — 2) das Fundament, der Grund, Jan., Burg. (Rok.); s. staviti, den Grund legen, C.; — 3) die Basis, C.; ( fig.) večina je stalo izgubila, SlN.; — 4) der Zustand: človek ostane vsegdar v jednem stalu, ogr.- C.; biti v stalu (= v stanu), C.; — 5) das Stehen: čič ne da nič, stalo pa malo, Z.
122. stopȃłnik, m. 1) der Steigbügel, Hip. (Orb.); — 2) die Trete, der Weberschemmel, Cig., Jan.; — 3) der Schrittstein (in einem Bache), Cig.
123. 1. stŕniti, -nem, vb. pf. 1) zu einem Ganzen verbinden, vereinen, Mur., Cig., Jan., C.; z oblokom s., zusammenwölben, Cig.; predeli se strnejo drug z drugim (werden räumlich miteinander verbunden), DZ.; roke s., die Hände schließen, C.; — s. se, sich vereinigen, sich verbinden: s. se zoper koga, sich gegen jemanden verbünden, Vod. (Izb. sp.); obilo lučic se strne v eno samo luč, LjZv.; strnili sta se drevesi, die zwei Bäume sind aneinander gewachsen, Cig.; — trenotje, ko se strne človeku čas in večnost, Str.; — s. se, zusammenrücken, zusammentreten, Poh.- C.; ministranta se strneta, kadar se na sredi spodnje stopnice pred oltarjem priklonita vkupe, Lašče- Erj. (Torb.); vsi se v eno postat strnite! C.; barke se strnejo (laufen zusammen), Hip. (Orb.); s. se s kom, einem in den Wurf kommen, V.-Cig.; sich zu einer Schar vereinigen, sich rotten, sich scharen, Cig.; Judje so se strnili, Jap. (Sv. p.); — strne se boj, man wird handgemein, Cig., Ravn.; — 2) s. se, übereintreffen, übereinstimmen, Cig.; kako lepo se oboje božje bukve strnejo, natura in evangelij! Ravn.
124. sumnežljívost, f. der Hang zum Argwohn, C., Hip. (Orb.); — die Zweifelsucht, Cig. (T.).
125. sȗmnja, f. die Muthmaßung, der Wahn, Cig., C.; v sumnji biti in misliti, in dem Wahne befangen sein und glauben, Krelj; — der Argwohn, der Verdacht, Guts., Mur., Cig., Jan., Hip. (Orb.), Mik., nk.; sumnja leti na zatoženca od več strani ob enem, Levst. (Nauk); — der Zweifel, das Bedenken, V.-Cig., Jan., C.; brez sumnje, ohne Zweifel, Cig., Krelj; ljudje so v sumnji bili, Krelj.
126. sušíca, f. 1) ein abdorrender oder abgedorrter Baum, Cig., Jan., C.; nerodovitne sušice po vrtih, Ravn.; sušico posekati, Lašče- Levst. (Rok.); — ein dürrer Ast, C., Bes.; — 2) = sušec 2), der Gießbach, Cig., Hip. (Orb.); — 3) die Auszehrung, die Schwindsucht; die Darrsucht (beim Vieh), Strp.; hrbtna s., die Rückendarre, Cig., Jan.; strelna s., die Kernschwinde (am Pferdehuf), Cig., Jan.
127. suvȃłnica, f. das Weberschiffchen, Z., Hip. (Orb.), Dalm., Polj., Notr.; (sov-) V.-Cig.
128. svẹtlọ̑st, f. 1) die Helle, die Helligkeit; s. razsvetljenih predmetov, Žnid.; — der Glanz ( min.), Cig. (T.); kovinska s., der Metallglanz, Sen. (Fiz.); — 2) die Erlaucht, die Durchlaucht, Cig., Jan.; kraljeva svetlost! königliche Majestät! Hip. (Orb.).
129. svı̑tice, f. pl. die Unterhosen, Dict., Mur., Cig., Jan., Dalm., Hip. (Orb.); = prtene spodnje hlače, Skrilje (Ipavska dol.), Lašče- Erj. (Torb.).
130. ščı̑tnik, m. der Schildknappe, Cig., Jan., Hip. (Orb.); der Stallknecht, Meg.; cesar ali ščitnik ("Kaiser oder Stallknecht"), Trub.
131. šestopę̑rnica, f. 1) die Keule, der Streitkolben, Meg., Dict., Mur., Guts.- Cig., Jan., Hip. (Orb.); — 2) = netopir, Frey. (F.).
132. šestovílọ, n. 1) = šestilo, der Zirkel, Z., Hip. (Orb.); — 2) der Dumme, C.
133. škrgàd, -áda, m. = škrgat, Dict., Hip. (Orb.).
134. šmárnica, f. 1) der Hausrothschwanz (sylvia tithys), C., Frey. (F.), Erj. (Z.); — = taščica, das Rothkehlchen (sylvia rubecula), Cig., Hip. (Orb.), Frey. (F.); — 2) das Maiglöckchen (convallaria majalis); — 3) pl. šmarnice, die Maiandacht.
135. teríšče, n. 1) die Brechelstätte; — 2) mesto, na katerem je zemlja jako pohojena, ker se je ondukaj vršilo kako delo, Erj. (Torb.); razhojeno mesto, kjer so igrali fantje, ali razžgano mesto, kjer so pekli krompir ali sploh kurili, Gor.; — = bojišče, Cig., Erj. (Torb.); Tol'k' je Turka na terišču, Kol'kor mravelj na mravljišču, Npes.-K.; — der Tummelplatz, Cig., Jan., Cig. (T.); — der Lagerplatz (der Thiere), M.; — die Tenne, C.; — der Vogelherd, Hip. (Orb.).
136. točji, adj. točja gos = liska, das Blässhuhn, das Wasserhuhn (fulica), Dict., Hip. (Orb.).
137. 2. tòk, tǫ́ka, m. 1) das Futteral, Dict., Mur., Cig., Jan., Prip.- Mik., Žnid.; toki za pištole ob sedlu, die Pistolenholfter, Mur., Cig., Jan., Hip. (Orb.); — der Köcher, M.; — das Etui, DZ.; — das Uhrgehäufe, Dol.; — eine Hülse, ogr.- C.; — die Tasche (an einem Kleidungsstücke), C., BlKr.; — 3) neka riba: der Dickfisch, Cig., C., (huso), Habd.- Mik.
138. trgáč, m. 1) der Pflücker, Cig., Jan.; — der Weinleser, Cig., Mik., Dalm., Hip. (Orb.), Škrinj., Zora, Cv., BlKr.; — 2) der Reißpflug, C.; — 3) der Obstbrecher, Cig.; prim. obirač 2); — 4) t. toka, der Stromunterbrecher ( phys.), Cig. (T.).
139. tŕnjast, adj. dornig: t. pot, Hip. (Orb.); trnjasta krona, die Dornenkrone, Jsvkr.
140. trosı̑łnik, m. die Sandbüchse, Hip. (Orb.).
141. trȗšar, -rja, m. der Truchsess, Meg., Jan., Hip. (Orb.); der Speisenträger, Dict., Trub.; = človek, ki pri gostiji jedi na mizo nosi, vzhŠt.- Pjk. (Črt.); — prim. nem. Truchsess, kor.-nem. truxner.
142. ȗjna, f. 1) = materina sestra, die Muhme, Habd.- Mik., Dict., V.-Cig., Jan., Hip. (Orb.); — 2) = materinega brata (ujčeva) žena, Mur., Cig., Jan., C., SlGor., BlKr.
143. vȃda, f. 1) die Übung, Meg.- Mik., Mur., Cig., Jan., Kr.- Valj. (Rad); duhovne vade, Škrb.; — 2) die Lockspeise, der Köder, Cig., Jan., nk., Gor.; (váda) Dol.; vada je nataknjena na trnek, Hip. (Orb.).
144. vȃdlja, f. 1) die Wette, Mur., Št.- Cig., Jan., Mik.; vadljo piti, die Wette vertrinken, Savinska dol.; na vadlje teči, um die Wette laufen, Cig., Jsvkr.; tek za vadlje, der Wettlauf, Hip. (Orb.); gre na vadlje, es geht um die Wette, M.; — 2) der Preis in einem Wettkampfe: za dobro vadljo sem se trudil, Schönl.- Valj. (Rad); zadobiti hvalo in vadljo, Hip. (Orb.); — iz stvn., Mik. (Et.).
145. vẹ́šča, f. 1) ein vielwissendes Weib, Notr.- Levst. (Rok.), Jurč. (Tug.); — die Zauberin, die Hexe, Meg., Habd., Dict., Mur., Cig.; coprnice ino vešče se na gromadi sežgo, Hip. (Orb.); žensko dete, katero se rodi po zadnjem koncu, bode vešča, Tolm.- Erj. (Torb.); vešče hodijo človeka tlačit ter pijo tudi kri, Volče ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — 2) das Irrlicht, Mur., Cig., Dol.- M., Notr.; — 3) der Nachtfalter; übhpt. der Schmetterling, (veša) Mur., C.; — prosena v., der Hirsezünsler (pyralis silacealis), Erj. (Ž.).
146. vẹ̑trnica, f. 1) die Windfahne, Cig., Jan., Cig. (T.), Hip. (Orb.); der Wetterhahn, Jan.; — 2) der Fächer, Dict., Mur., Cig., C., nk.; — 3) das Segel, ogr.- C.; — 4) der Flügel an einer Windmühle, Mur., Cig., Jan.; vetrnice suhega mlina, ogr.- Valj. (Rad); an einer Klappermühle (klopotec), Valj. (Rad); — die Windmühle selbst, Jarn., V.-Cig.; — die Getreidereinigungsmaschine: na vetrnico žito usipati, Ravn. (Abc.); — der Windfang, bes. der Windfang am Blasbalg, Cig.; — 5) das Ventil, V.-Cig.; — 6) der Fensterladen, Koborid- Erj. (Torb.); pl. vetrnice, die Jalousien, Cig.; = vetrnice na faflje, Gor.; — 7) die Klappe am Taubenschlage, Cig.; — 8) vetrnice, die Strohflechten an den Eckfirsten des Strohdaches, Cig., C., Dol.; — 9) ein besonderer Schmerz in den Gelenken, eine Art Rheumatismus, Mur., C.; — 10) die Windpocke, die Windblatter, C.; — 11) das Windröschen (anemone), Jan., Erj. (Ž.), Vrt., Nkol.; — der Backenklee (dorycnium herbaceum), Rodik- Erj. (Torb.).
147. vizína, f. = vizovina, Dict., Hip. (Orb.).
148. vlȃk, m. 1) der Zug (als Handlung), Cig.; die Zugarbeit: delo in v., Vrtov. (Km. k.); — das Ziehen, das Schleppen: na v. spravljati drva z gore, Dol.; — 2) die zunehmende Wucht eines sich schnell bewegenden Körpers; padajoča ali leteča stvar dobiva vlak, Svet. (Rok.); — der Druck der Gewichte, Cig.; — 3) das Zuggarn, das Zugnetz, Mur., Cig., Jan., ogr.- M., C., Hip. (Orb.), Cerknica ( Notr.)- Erj. (Torb.); vlak v morje metati, z vlaki ribe loviti, ogr.- Valj. (Rad); — 4) der Weinheber, Cig., M., C.; — 5) ein zweirädriger Handwagen, Cig., Jan., M., C.; — kola z dvema kolesoma s pritrjenimi koli, da z njimi seno vlačijo s hribov, Notr.; vlak sena, Rut. (Zg. Tolm.); — na vlak voziti (klade, drva), an das Vordertheil eines Wagens befestigt fahren oder schleppen, Dol., BlKr.; — ein Schleppschlitten oder eine schlittenartige Schleife, um Lasten von Bergen herabzuschaffen, Dol., Notr.; — 6) die Holzriese, Rož.- Kres; — 7) der Zug ( z. B. von Vögeln), Jan.; strašen vlak kobilic, neizmerni vlaki prepelic, Ravn.; ein Zug Soldaten, V.-Cig.; der Eisenbahnzug, Cig., Jan., nk.; osebni v., der Personenzug, nk.; tovorni v., der Lastenzug, nk.; = težki v., Svet. (Rok.); — 8) das Gereiß: vlak je za kaj, man reißt sich um etwas, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.), LjZv.; za pšenico bil je velik vlak, Gor.- Valj. (Rad); — 9) eine Vorrichtung, um etwas zu ziehen, der Zug, Cig.; — der Göpel, Jan., Nov.
149. 1. vóda, f. das Wasser; vode prinesti; vodo piti; napiti se vode; vodo jezditi ali teptati, Wasser treten, Hip. (Orb.); — z vodo, stromabwärts, thalwärts, Cig., DZ.; = po vodi, Cig.; tihe vode globoko dero, stille Wasser sind tief; — huda voda, das Scheidewasser, DZ.; ( die Salpetersäure, C.); — s svojo vodo, mit dem Urin; — smrdljiva v., das Petroleum, Savinska dol.
150. 1. vǫ́dica, f. = odica: 1) die Fischangel, Meg., Mur., Cig., Jan., Mik., Dalm., Hip. (Orb.); — 2) vodíca, der an der Schneide eines frisch und scharf geschliffenen Schneidewerkzeuges haftende schartige Schliff: v. z brusa se mora z oslo odbrusiti, Lašče- Levst. (M.).
151. 1. vodník, m. 1) der Führer, der Leiter; — 2) = povodnik, das Handpferd, Hip. (Orb.).
152. 2. vránka, f. = vranica, die Milz, C., Dol.; v. ali slezena, Hip. (Orb.).
153. 1. vratník, m. 1) der Kragen, Cig., Hip. (Orb.), UčT.; bes. der Mantelkragen, C.; — 2) der Einschnitt am Ende eines Balkens: debla imajo na konceh vratnike vrezane, da se dobro sklepajo, Zv.; — 3) die Ackerwende, C.; — 4) das Halskraut (campanula trachelium), C.; — tudi: vrȃtnik.
154. vȓhu, I. adv. oberhalb, darüber, darauf; vrhu položiti, dejati, Dol.; — Kristusa vrhu ( namr. na osla) posadijo, Krelj, Dalm.; razdejal je mesto ino je vrhu sol sejal, Dalm.; — II. praep. c. gen. oberhalb, über, Hip. (Orb.), nk., Dol.; en kamen vrhu drugega, Trub.; vrhu njega, Dalm.; gre vrhu morja, Trub.; vrhu groba, Dict.; — vrhu tega, obendrein, überdies, nk.
155. vŕša, f. die Fischreuse, Dict., Mur., Cig., Jan., Dalm., Hip. (Orb.), ogr.- Raič ( Nkol.); = pleten koš v ribjo lov, Vrt., Bilje na Ipavi- Erj. (Torb.), Dol.; moreš-li mrežo napolniti z njegovo kožo in vršo z njegovo glavo? Dalm.; raku nastavljajo vrše, sake in mreže, Erj. (Izb. sp.).
156. vrtȗljka, f. der Wirbel: burja sneg na vrtuljko (im Wirbel) žene, Z.; der Wasserwirbel, Hip. (Orb.), Št.
157. zasẹ̑dba, f. 1) die Besetzung, die Occupation, Nov., Navr. (Let.); — 2) der Hinterhalt, Hip. (Orb.).
158. zasȗnək, -nka, m. der Schieber, der Schubriegel, Cig., DZ.; der Riegel, Hip. (Orb.).
159. zavẹ̑tnik, m. der Vertheidiger, Mur., Slom.; der Sachwalter, C.; der Vormund, Dict., Hip. (Orb.); — der Beschützer, Mur., ZgD.
160. 1. zdẹ́vati, -vam, (-vljem), I. vb. impf. ad 1. zdeti; zusammenlegen: žito v kozolec z., Cig.; snope, seno v kopice z., Hip. (Orb.), Dol.; — II. vb. pf. = izdevati: žito smo že na kup zdevali, jvzhŠt.
161. zelę́nəc, -nca, m. 1) der Grünrock (človek z zelenim plaščem), Cig.; — der Teufel, ZgD., Slc.; — 2) der Schimmel (konj), Kr.- M.; — der Grünling (loxia chloris), Cig., Jan., C., Frey. (F.); — die grüne Eidechse (lacerta viridis), Dict., Cig., Jan., Hip. (Orb.), Frey. (F.), Erj. (Z.), Dol.; kogar je kača pičila, ta se zelenca boji, Notr.; — 3) das Leinkraut (linaria vulgaris), Cig.; — neki hrast, ki zelen ostane črez zimo, Ljubljanska ok.; — 4) der Chlorit, Erj. (Min.); — neka vrsta apnenca (trd kamen, ki rabi za bruse), Vrtov. (Km. k.); der Dolomit, Frey. (Rok.); — das Chlor, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.).
162. zmastjè, n. Zerquetschtes, Hip. (Orb.).
163. zŕklọ, n. 1) der Augapfel, Erj. (Som.); zrklo mi je obrnilo, Svet. (Rok.); — 2) die Pupille, Meg., Alas., Hip. (Orb.); varovati koga kakor zrklo v očesu, Dalm., Jap. (Sv. p.), Jsvkr.; naj ne počiva zrklo tvojega očesa, Škrinj.; mrenica se mu dela na zrklu, Gor.; — zrklọ̀, Valj. (Rad).
164. žlı̑ntra, f. = žlindra 1), Meg., Hip. (Orb.).
165. žogȃłnica, f. das Ballspielhaus, Cig., Hip. (Orb.).
166. žǫ̑gavəc, -vca, m. der Ballspieler, Cig., Jan., Hip. (Orb.).
167. žogobı̑vəc, -vca, m. = žogavec, Hip. (Orb.).

   1 68

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani