ov="Erj. (Som.)" (101-200)

101. kosozòb, -zǫ́ba, m. kosozobi, die Schiefzähner, Erj. (Som.).
102. koščíca, f. 1) das Beinchen; slušne koščice, die Gehörknöchelchen, Erj. (Som.); — der Beinsplitter; s koščico se zadaviti; — ribja k., die Gräte, Zilj.- Jarn. (Rok.), Jan.; — = kocka, der Würfel, Rez.- C.; — 2) der Obststein; slive s koščicami vred jesti: sadne peške in koščice, Pirc; — der Kürbiskern, C.; — 3) der Merk (sium), Cig., Medv. (Rok.).
103. 1. kǫ́t, m. 1) der Winkel; v kotu čepeti; vse kote preiskati, premesti; po vseh kotih iztikati — morski k., die Bucht, C.; — 2) die Auszüglerwohnung: imam k. v hiši; velik kos kruha si je izgovoril pa kot do smrti, Gor.; imel je izgovorjen kot, Jurč.; na kotu biti, im Ausgedinge sein, Dol.- M.; na kotu živeti, DZ.; brat mi mora kot dajati do smrti, Jurč.; — 3) der Winkel ( math., phys.): prav, oster, top k., rechter, spitzer, stumpfer Winkel, Cig. (T.), Cel. (Geom.); odbojni k., der Reflexionswinkel, odklonski k., der Ablenkungswinkel, Sen. (Fiz.); vidni k., der Sehwinkel, Erj. (Som.); dvogledni k., die Parallaxe, Cig. (T.); — pl. kota (poleg: koti), Mur., Mik. (V. Gr. IV. 24.); vsa kota iztekniti, Str.
104. kotánja, f. die Vertiefung, die Grube, Cig., Jan., Erj. (Torb.), Dol.- LjZv.; die Vertiefung des Nestes, Vrt.; — obistna k., das Nierenbecken, Erj. (Som.); — die Mulde: dolina je polna malih gričev in kotanj ali drag, LjZv.; — die Schlucht, M., C.; — die Erdhöhle, Jan.
105. kǫ́žica, f. dem. koža, das Häutchen; vezna k., die Bindehaut, Erj. (Som.); — die Speckschwarte, C.; materna k., die Nachgeburt, M.
106. kráča, f. 1) der Unterschenkel, Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Som.), Polj., SlGor.; — der Unterschenkel des Schweinsfußes, besonders geselcht: sprednja, zadnja krača, jvzhŠt.; — 2) der geselchte Schweinsfuß überhaupt, der Schinken; — 3) = zvrat, die Querfurche am Ende des Ackers, V.-Cig.
107. krčljìv, -íva, adj. 1) contractil: krčljiva snov, Erj. (Som.); — 2) krampfhaft, Z., Nov.
108. kremík, m. der Kiesel (kot prvina), Erj. (Som.).
109. krivína, * f. 1) die Krümmung; lepa k. mesene klobase, Levst. (Zb. sp.); k. reke, die Strombiegung, DZ.; izravnavati krivine (Ljubljanici), Levst. (Močv.); želodčna k., die Magenkrümmung, Erj. (Som.); — etwas Gekrümmtes: der krumme Theil des Schlittenbaumes, Cig., Gor., Poh.; — ein Stück der Seitenwand des Mühlradkreises, Dol.; — die Wrange im Schiffbau, V.-Cig.; — 2) = krivica, das Unrecht: po krivini, Trub.; krivino voljno trpeti, Trub.; nas očisti vse krivine, Schönl.
110. krvotvǫ́rən, -rna, adj. blutbildend, Cig. (T.); krvotvorna živila, blutbildende Nahrungsstoffe, Erj. (Som.).
111. lę́ča, f. 1) die Linse; prava l., die Linse (ervum lens); — turška l., der Blasenstrauch (colutea arborescens), Tuš. (R.); — divja l., die Frühlingswalderbse (orobus vernus), M., C.; tudi: die rauhhaarige Linse (ervum hirsutum), Josch; — vodna l., die Wasserlinse (lemna), Tuš. (B.); = žabja l., C.; — 2) die Linse im Ohr, Erj. (Som.); — 3) die Augenlinse, C.; (steklena) l., die Glaslinse ( phys.), Cig. (T.); kristalna l., die Krystallinse, Sen. (Fiz.); razmetna l., die Zerstreuungslinse, zbiralna l., die Sammellinse, Sen. (Fiz.); l. razmetnica, zbiralka, Cig. (T.); izbočena l., die Convexlinse, jamasta l., die Concavlinse, Sen. (Fiz.); l. priočnica, die Ocularlinse, l. predmetnica, die Objectivlinse, Cig. (T.).
112. ledvíčən, -čna, adj. Nieren-; ledvı̑čna pečenka, der Nierenbraten, V.-Cig.; — ledvično vretence, der Lendenwirbel, Erj. (Som.); ledvični pesek, der Lendengries, Cig.
113. 2. lèhət, -hta, m. = laket, lahet, der Ellbogen, Erj. (Som.).
114. ləkȃt, -htı̑, f. = laket, lahet, Mik.; — der Ellenstab, Met.; pl. ləhtı̑, der Arm: gornje, spodnje lehti, der Ober-, Unterarm, Erj. (Som.); — prim. laket.
115. lẹ́pək, -pka, adj. klebrig, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Som.).
116. lẹpljìv, -íva, adj. klebrig, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Erj. (Som.).
117. lǫ́mək, -mka, adj. brechbar ( phys.), Cig. (T.); spröde, Erj. (Som.); — rus.
118. lǫ̑pta, f. der Spielballon, Jarn., V.-Cig.; lopto biti, den Ballon schlagen, Cig.; igra z lopto, Erj. (Som.); — hs.; prim. madž. lobda, Mik. (Et.).
119. 2. lučíca, f. lasna l., die Haarzwiebel, Erj. (Som.); — prim. luk.
120. máslọ, n. 1) zerlassene Butter, das Rindschmalz, — presno, opresno m., die Butter, Cig., Vrt., Levst. (Nauk); = surovo m., Bled, Rib.- Cig., Jan.; — ušesno m., das Ohrenschmalz, Cig., Erj. (Ž.); očesno m., die Augenbutter, Erj. (Som.); — 2) die Butter, Cig., Jan., Kras.
121. matǫ́rost, f. das Greisenalter, Erj. (Som.).
122. mȃz, -ı̑, f. 1) das Schmieren, Habd.- Mik.; — 2) die Schmiere, Mur., Cig.; sklepna m., die Gelenkschmiere, Erj. (Som.); die Salbe, Guts.- Cig., M., Valj. (Rad).
123. mę́ča, f. 1) das Weiche von einer Sache: das Weiche am menschlichen Körper, bes. die Wade; — das Ohrläppchen: ušesna m., Meg., Guts.- Cig., Dalm.; mečo obeh ušes prebadati, Cv.; — živčna m., das Nervenmark, Erj. (Som.); — das Fleisch von saftigem Obst, von Kürbissen, C., Dol., Polj.; hruška goste, redke meče, Dol., Polj.; — = sredica, die Brotkrume, C., Mik., SlN.; mečo pojesti, skorjo pa pustiti, Št.; — das weiche, flüssige Schweinefutter, C., BlKr.; — 2) das Abliegen des Obstes, das Lager des abliegenden Obstes, die Mauke: v mečo dejati jabolka, imam veliko mečo hrušek, Gor.; — 3) der Spielball, Železniki ( Gor.).
124. mę́čən, -čna, adj. Waden-: mečna mišica, der Wadenmuskel, Erj. (Som.).
125. 1. mẹ̑denica, f. 1) die Stecknadel, Gor.- Mik., KrGora- DSv., Banjščice- Erj. (Torb.); z medenico pripeti "pušelc" na klobuk, Npes. ( Kor.)- Kres; — 2) das Becken, das Waschbecken, Meg., Habd., Mur., Cig., Jan., Boh., Dalm., Trub., Jap. (Sv. p.), Vod. (Bab.), DZ.; m. mrzle vode, Mik.; — das Becken ( zool.), Cig. (T.), Erj. (Som.); tudi medeníca, Jarn., Valj. (Rad).
126. mẹhúr, -rja, m. die Blase; die Harnblase; der daraus gemachte Tabak- oder Geldbeutel; — žolčni m., die Gallenblase, Erj. (Som.); srčni m., der Herzbeutel, Cig., Jan.; — die Blatter; m. se naredi tam, kjer se človek opeče, po koži se mehurji spustijo; stekleni m., die Glasblase, Jan.
127. mẹhúrəc, -rca, m. dem. mehur, das Bläschen; plučni m., das Lungenbläschen, Erj. (Som.); tolščni m., das Fettbläschen, Erj. (Som.); vodeni m., die Wasserblase, Cig., Jan.
128. mejkóstən, -tna, adj. mejkostne mišice, die Zwischenmuskeln, Erj. (Som.).
129. mejstaničnína, f. die Intercellularsubstanz, Erj. (Som.).
130. meljáč, m. 1) der Mahlgast, Z., C., Lašče- Levst. (Rok.); — 2) der Mahlzahn, Erj. (Som.).
131. mẹševı̑t, adj. gemischt, gemengt, Cig. (T.), Nov.; meševito drevje, Str.; meševita svetloba, Erj. (Som.); meševiti glasi, Mischlaute, Cig. (T.); meševita oblika, die Mischlingsform, die Afterform, Cig. (T.); meševita sestavljenka, vox hybrida ( gramm.), Cig. (T.); — hs.
132. mẹšı̑čək, * -čka, m. dem. mešič; 1) das Bälglein, M.; — lasni m., der Haarbalg, Erj. (Som.); — kleiner Schlauch, Mur.; mezgovni m., der Lymphschlauch, Erj. (Som.); solzni m., der Thränensack, Cig.; — das Beutelchen, Jan.; — 2) die Insectenpuppe, Cig., Jan.; — 3) klični m., das Steinbläschen, Tuš. (B.).
133. mẹ́zgovən, -vna, adj. Lymph-: mezgovna žleza, die Lymphdrüse, Erj. (Som.); mezgovna telesca, die Lymphkörperchen, Cig. (T.).
134. mẹ́zgovnica, f. das Lymphgefäß, Cig. (T.), Erj. (Som.).
135. mẹzgovòd, -vǫ́da, m. der Milchbrustgang, Cig. (T.); = prsni m., Erj. (Som.).
136. migetȃłka, f. die Flimmerzelle, das Flimmerhaar, Erj. (Som.).
137. míšica, f. = mišca 2), der Muskel, Cig., Jan., Erj. (Som.), nk.
138. míšičje, n. das Muskelsystem, Erj. (Som.).
139. mlẹ̑čnjak, m. 1) = mlečnik, der Milchzahn, Mur., Erj. (Som.); — 2) der Milchständer, DZ.; — 3) das Fischmännchen, der Milcher, Guts., Cig. (T.), Erj. (Z.); — 4) unreifer Bursche: da bi se jaz dal takemu mlečnjaku! Glas.
140. mokrílọ, n. mokrila, die Harnorgane, Erj. (Som.).
141. mokrína, f. die Nässe, die Feuchtigkeit; — eine nasse Ader z. B. auf einem Acker, die Wassergalle, Jan.; — die Flüssigkeit, Cig., Jan., Žnid.; m. od astra montane, d. Astramontana-Tinctur, Levst. (Nauk); prekatna m. (v očesu), das Kammerwasser, Erj. (Som.), Sen. (Fiz.).
142. mọ̑zg, m. 1) das Knochenmark; podaljšani m., verlängertes Mark, Erj. (Ž.); = prodolžni m., Erj. (Som.); — nima mozga ne možjanov, er hat weder Kraft noch Verstand, Mur.; — 2) pl. mozgi = možgani, C.
143. možjȃni, m. pl. = možgani, Erj. (Som.), nk.
144. 1. mrẹ́nica, f. dem. 1. mréna; das Häutchen; ušesna m., das Trommelfell, Cig., Jan.; živčna m., das Neurilemma, Erj. (Som.).
145. mrẹ́žica, f. dem. mreža; das Netzchen; — das Zwerchfell, Habd., Dict., Mik., Jarn.; laskovična m., das Capillarnetz, Erj. (Som.).
146. mrẹ̑žnica, f. 1) mreža, v kateri nosijo seno, listje, slamo, Dol.; das Heu-, Laubnetz, Cig.; — 2) die Netzhaut des Auges, Cig. (T.), Erj. (Som.), Žnid., Sen. (Fiz.).
147. nabrę́kəł, -kla, adj. angeschwollen, aufgeworfen: nabrekla ustna, aufgeworfene Lippen, Erj. (Som.); nabrekla pšenica, der Kegelweizen, Cig.
148. nabrę́kniti, -brę̑knem, vb. pf. anschwellen, aufdunsen, Jan., C., Erj. (Som.); seme nabrekne, Nov.; žile na obrazu mu nabreknejo, Erj. (Izb. sp.).
149. nadləhtı̑, f. pl., Erj. (Som.); pogl. nadlahti.
150. nadlə̀htnica, f., Erj. (Som.); pogl. nadlahtnica.
151. naglúhost, f. die Harthörigkeit, Jan., Cig. (T.), LjZv., Erj. (Som.).
152. nahọ̑doma, adv. plötzlich, unverhofft: n. koga srečati, Vod. (Izb. sp.); n. me prime kaka stiska, LjZv.; glasovi se n. menjajo, Erj. (Som.); nahodoma, kakor bi bila iz tal izrasla, stoji pred menoj ciganska deklica, Erj. (Izb. sp.).
153. nakováłce, n. dem. nakovalo; kleiner Amboss; n. v ušesu, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Erj. (Som.).
154. námaz, -máza, m. der Aufstrich, der Anstrich, Cig., Erj. (Som.), DZ.
155. nárt, m. 1) der Fußrücken, der Rist, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — die Fußwurzel (tarsus), Erj. (Som.); — 2) das Oberleder: urbase ali narte dela usnjar iz teletin, Ravn. (Abc.); — prim. češ. nart, der Fußrücken, das Oberleder.
156. nastȃvək, -ka, m. 1) kar se nastavi (nastavlja), der Aufsatz, der Ansatz, Mur., Cig., Jan.; n. na panju, C.; der Aufsatz zur Verlängerung ( z. B. eines Instrumentes), Cig., Jan.; die Fortsetzung: n. hrbtenjače, Erj. (Som.); der Anschub beim Tische, Cig.; — 2) der Bindertriebel, das Schlagholz der Binder, C.; — 3) der Köder, Jarn.- M., Cig.; — 4) nástavek, die Lage: hiša je na lepem nastavku, Svet. (Rok.).
157. natę̑znica, f. der Streckmuskel, der Strecker, Cig. (T.), Erj. (Som.).
158. navzvə̀n, adv. nach außen, Cig. (T.), Erj. (Som.).
159. nazę̑ba, f. 1) unbedeutender Frostschaden, C.; — 2) die Erkältung, der Schnupfen, Cig.; der Rheumatismus, Erj. (Som.); — prim. hs. nazeba, Erkältung.
160. nę̑bnica, f. = nebna kost, das Gaumenbein, Cig. (T.), Erj. (Som.).
161. nehótən, -tna, adj. unwillkürlich, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; nehotno gibanje srca, Erj. (Som.).
162. nesvẹ̑st, f. die Bewusstlosigkeit, die Ohnmacht, Cig. (T.), Erj. (Som.), nk.
163. niztę̑znica, f. der Niederzieher (ein Muskel), Erj. (Som.).
164. nǫ̑gət, -hta, m. = nohet, Jan., Erj. (Som.).
165. 2. nosáč, m. 1) der Träger, der Lastenträger, Dict., Cig., Jan., C., Nov.; — 2) prvo vretence človeške hrbtenice, der Atlas, Erj. (Som.).
166. nosníca, f. 1) das Nasenloch; nav. pl. nosnice, = nozdrvi, die Nasenlöcher; — die Nasenhöhle, Erj. (Som.); — 2) nọ̑snica, = nosna kost, das Nasenbein, Erj. (Torb.).
167. nozdȓv, -ı̑, f. das Nasenloch, die Nüster, Jan.; nosna duplina se odpira nazven z dvema odprtinama, nozdrvema, Erj. (Som.); nav. pl. nozdrvı̑, die Nasenlöcher, die Nüstern, Habd.- Mik., Levst. (Nauk); tudi: nozdrvì, nozdȓvi, Valj. (Rad).
168. 1. obȃra, f. die Abkochung, Erj. (Som.); šiškova obara, die Galläpfeltinctur, Erj. (Som.); — das Eingemachte, Jan., C.; — gekochte Eingeweide von Schweinen, die in Würste gethan werden, Gor.
169. občȗt, m. die Empfindung, Cig., Jan., Cig. (T.), M.; miščni občut, die Muskelempfindung, Erj. (Som.); — zgolj ustna molitev brez občuta, Cv.
170. občutílọ, n. 1) das Empfindungsorgan, Erj. (Som.); — 2) = občutek, die Empfindung, das Gefühl, C.
171. óbəč, -bča, adj., Levst. (Nauk), Erj. (Som.), pogl. obči.
172. obkrájən, -jna, adj. Rand-, Jan.; obkrȃjni pripiski, Randglossen, Jan.; obkrajni žarki, Randstrahlen, Žnid.; obkrajno živčevje, das peripherische Nervensystem, Erj. (Som.); — obkrajno morje, das Küstenmeer, Jes.; obkrajno gorovje, das Randgebirge, Cig. (T.).
173. oblǫ̑k, m. 1) der Bogen, Mur., Cig., Jan., nk.; ( math., arch.), Cig. (T.); trije obloki v ušesih, die drei Bogengänge im Ohr, Erj. (Som.); nebni o., der Gaumenbogen, Erj. (Som.); v oblok zidati, wölben, Cig., nk.; na oblok, gewölbt, Cig.; nebeški o., das Himmelsgewölbe, Cig., nk.; — na mleku, ki se kuha, dela se oblok, C.; — 2) jeder reifartige Bogen um einen runden Gegenstand, z. B. ein rundes Gesimse, Hal.- C.; — obloki, debele vitre pri košu, C.; — 3) óblok, oblǫ́ka, das Fenster, Valj. (Rad), ogr.- Mik.
174. obȓtəc, -tca, m. der Rollhügel am Oberschenkelbein, Erj. (Som.).
175. obtočílọ, n. krvno o., das Blutkreislauforgan, Erj. (Som.).
176. obtòk, -tǫ́ka, m. 1) der Kreislauf, die Circulation, Cig. (T.); krvni o., der Blutkreislauf, Erj. (Som.); — 2) das Umfließen, der Umfluss, Cig.; — 3) die Beströmung, Cig.; — 4) die Fransen, Valj. (Rad).
177. oddȗšje, n. das Athemsystem, Erj. (Som.).
178. odrȃslək, -sləka, -səłka, m. der Spross, der Trieb, der Zweig, Meg., Dict.- Mik., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm.; od vej se manjši odrasleki na vse strani stegujejo, Pirc; kostni o., der Beinfortsatz, V.-Cig., Erj. (Som.); — der Ausläufer (eines Gebirges), Jan., Jes., Vod. (Izb. sp.); — šest poglavitnih evropskih jezikov ima vsak svoje odraselke, Vod. (Izb. sp.); — der Sprössling: vi odraselki in otroci pregrešnih ljudi, Jap. (Sv. p.).
179. odrȃstək, -stka, m. 1) der Spross, der Trieb, der Zweig, Cig., C.; novi odrastki na vinski trti, Dict.; — der Nebenast, Cig., Jan.; — der Knochenfortsatz, Cig. (T.), Erj. (Ž.); prečni o., der Querfortsatz, Erj. (Som.); jelenovi odrastki, die Zacken des Hirschgeweihes, C.; — 2) das Wachsthum, C.; der Wuchs: drevo ima lep o., der Baum hat einen schönen Wuchs, C.
180. odrvenẹ́lost, f. = odrevenelost, die Erstarrung, Erj. (Som.); — der Starrkrampf, Cig. (T.).
181. odtę̑znica, f. der Abzieher (ein Muskel), Cig. (T.), Erj. (Som.).
182. odvǫ̑dnica, f. die Schlagader, die Arterie, C., Vrtov. (Km. k.), Erj. (Som.).
183. ogrǫ̑di, f. pl. der Brustkorb (thorax), Cig. (T.), Erj. (Som.); die Brust, Valj. (Rad); — das Gerippe, das Skelet, Cig. (T.), C., Erj. (Ž.); — tudi: ogrǫ̑d, -i, das Skelet: konja je sama ogrod, Dol.
184. ókənce, n. dem. okno, das Fensterchen; — die Luke, Cig.; das Luftloch, Gor.; — (pri ušesu) jajasto, okroglo o., das ovale, das runde Fenster, Erj. (Som.); — die Zelle (am Insectenflügel), h. t.- Cig. (T.).
185. okončína, f. okončine, die Extremitäten, Cig. (T.), Erj. (Som.).
186. okọ̑stje, n. das Knochengebäude, das Knochensystem, Cig., Jan., Erj. (Som.).
187. okọ̑stnica, f. das Skelet, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Som.).
188. okretáč, m. ein Halswirbel: der Dreher (epistropheus), Erj. (Som.).
189. omȃmica, f. die Betäubung, die Ohnmacht, Mur., Cig., Jan., Erj. (Som.); der Schwindel, Habd.- Mik.; prišla mi je neka omamica, Razdrto- Erj. (Torb.); mora človeka vrže v omamico, predno gre nanj, Lašče- Erj. (Torb.); v omamico priti, die Besinnung verlieren, Cig.
190. omloháviti, -ȃvim, vb. pf. erschlaffen, Erj. (Som.); ( nam. omlahaveti? prim. mlahav, omlahniti).
191. ǫ́pna, f. 1) das Häutchen, die Membrane, Cig., Erj. (Som.); možjanska o., die Hirnhaut, Erj. (Som.); — 2) die Tapete, V.-Cig., C.
192. ǫ́pnica, f. dem. opna; das Häutchen, die Membrane, Cig., Erj. (Som.); prečna o., das Zwerchfell, Cig.
193. opornják, m. das Gekröse, Cig. (T.), Erj. (Som.); — hs.
194. orgān, m. ustrojen del žive celote, ustroj, das Organ; osnovni, sestavljeni organi, Elementar-, zusammengesetzte Organe, Erj. (Som.); — (o človeškem glasu, o časniških glasilih itd.); osrednji o., das Centralorgan, DZ.
195. oskǫ́dən, -dna, adj. mangelhaft, Vrt., Levst. (Nauk), LjZv.; oskodna brada, Erj. (Som.); — hs., stsl.
196. osnǫ̑vnica, f. die Grundlinie, Cel. (Geom.), Erj. (Som.); — das Grundbein (os basilare), Erj. (Som.); — (beseda) o., das Grundwort, Jan. (H.).
197. osȓčnik, m. der Herzbeutel (pericardium), Cig. (T.), Erj. (Som.).
198. ostrǫ́vast, adj. inselförmig: ostrovasta bradavica, die umwallte Papille, Erj. (Som.).
199. otlína, f. = votlina, die Höhlung: mozgovna o., die Markhöhle, Cig. (T.); možjanske otline, die Gehirnhöhlen, Erj. (Som.).
200. otróba, f. das Eingeweide, Cig. (T.), Levst. (Nauk), Erj. (Som.); — der Mutterleib, C.; ("votroba", Meg.- Mik.).

   1 101 201 301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani