ov="Erj. (Min.)" (101-200)

101. lápor, -rja, m. der Mergel, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); ilnati l., der Thonmergel, Cig.; sivi l., der Graumergel, Cig.; kredasti l., der Kreidemergel, Cig.; — gen. tudi: lapora, Mik.
102. lazūrəc, -rca, m. der Lasurstein, Cig. (T.), Erj. (Min.).
103. 1. ledník, m. 1) der Gletscher, Jarn., Cig., Jan., Jes., Erj. (Min.); — 2) eine Steinart, Polj.; — 3) der Eismonat (Jänner), Mur.
104. ledvíčast, adj. nierenförmig, Cig., Jan., Erj. (Min.).
105. ləhnják, m. der Kalktuff, Erj. (Min.); (lahnak, Cirk.- Baud.).
106. lẹ̑p, m. 1) der Leim, Cig., Jan., Mik.; ptičji l., der Vogelleim, Cig., Jan.; — der Kitt, Cig., Erj. (Min.); — 2) die Mistel (viscum), Kor.
107. lẹpǫ̑ča, f. 1) die Pracht, C.; — 2) der Schmuck, die Schmucksache, C., Erj. (Min.), Vrt.
108. lẹpotíca, f. 1) der Schmuck, C.; die Schmucksache: mnoge lepotice si je napravila, Škrinj.; — die Verzierung: lišpane začetne črke in lepotice, Vod. (Izb. sp.); — 2) die Schminke, Mur., V.-Cig., Lašče- Erj. (Torb.), Erj. (Min.); z lepotico se lepo delati, Dalm.; — 3) der Rothlauf, die Gesichtsrose, Bolc- Erj. (Torb.), GBrda; — 4) ein schönes Weib, Jan., Jurč.; — 5) die Weißwurz, das Gelenkkraut (convallaria polygonatum), Cig., Krn- Erj. (Torb.), Strp.; — der Natterkopf (echium vulgare), (otroci si s korenom lepotičijo lica), Rihenberk- Erj. (Torb.).
109. ležíčav, adj. massig, "ležičav kamen je tist, ki ni v pole zložen in se zatorej ne lomi po plenah", Kanal ( Goriš.)- Erj. (Torb.); ležičava hribina, das Massengestein, Erj. (Min.).
110. lı̑stast, adj. blattförmig, Cig., Jan., Cig. (T.); grafit je listast ali luskast, Erj. (Min.).
111. lȗskast, adj. schuppenartig, Cig., Jan.; — schuppig, Erj. (Min.).
112. lúskavəc, -vca, m. 1) einer, der ausschotet, schält, Mur.; — 2) das Schuppenthier, Cig. (T.); (-ovec), Cig., Jan.; kratkorepi l., das kurzschwänzige Schuppenthier (manis brachyura), veleluski l., das großschuppige Schuppenthier (manis Temminkii), Erj. (Ž.); — der Kernbeißer (loxia coccosthraustes), Frey. (F.); — 3) der Lepidolith, Cig. (T.), Erj. (Min.); — 4) škrlatni l., die Flammenblume, Cig.; = plamenka (phlox Drumondi), Cv.
113. 1. lúžən, -žna, adj. Laugen-, Cig., Jan.; — laugenhaft, Cig. (T.), Erj. (Min.); — laugig, Mur.
114. magnētovəc, -vca, m. der Magnetstein, das Magneteisenerz, Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.).
115. malahīt, m. der Malachit ( min.), Cig., Jan., Erj. (Min.).
116. mȃłəc, -łca, m. = sadra; 1) der Gips, DZ., Erj. (Min.), Gor., (mavec) Mur., Cig., Jan.; z malcem potresti, gipsen, Cig.; — 2) = belilo, die Tünche (mavec), Mur.
117. mática, f. 1) die Bienenkönigin, der Weisel; m. je obhojena, uplemenjena, die B. ist befruchtet, Cig.; — tudi = mravlja samica, Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.); — 2) das Stammcapital, der Fonds, Cig., Jan., Nov.; — 3) das Originalschriftstück, Z., Brkini- Erj. (Torb.); — 4) die Matrikel, Cig., Jan.; o vseh občanih se vodi matica, DZkr.; pomorska m., die Seematrikel, DZ.; v matico vpisati, immatrikulieren, DZ.; — 5) die Matrize, Cig. (T.); — 6) die Schraubenmutter, das Muttergewinde, Cig., DZ.; vrtežna m., m. od vijaka, Cig. (T.); — 7) das Fahrwasser eines Flusses, der Thalweg, Cig. (T.), DZ.; Savska matica je jako nepravilna, Erj. (Izb. sp.); hs.; — 8) opalova m., die Opalmutter, Erj. (Min.); — biserna m., die Perlmutter, DZ.; — 9) kisna m., die Essigmutter, C.; — 10) der Grundstock einer Rebe, vzhŠt.- C.
118. mẹ̑d, -ı̑, f. das Erz, das Metall, bes. das Kupfer oder eine Legierung desselben, Mur., Jan., Cig. (T.), C., Mik., ogr., kajk.- Valj. (Rad); baker ali med, Erj. (Min.); rumena, žolta m., das Messing, Cig., C., Erj. (Min.), Levst. (Nauk); rdeča m., das Tomback, Jan. (H.); — med, das Messing, Mur., Cig., Jan., nk.
119. 1. mę̑ł, m. 1) das Mahlen: moka od prvega mela, das Mehl vom ersten Gange, Cig.; — 2) das Staubmehl, Guts., Jarn.; — der Schlich: kamenje se stolče v stopah, in iz stolčenega mela se izloča zlato, Erj. (Min.); — 3) eine mergelartige Erde, C.; — 4) die Abrutschung von Sand oder bröckeligem Erdreich: mel je potegnil, Št.; — die abschüssige Stelle einer solchen Abrutschung, Mik., St. Sedlo- Erj. (Torb.), Trst. (Let.), Gor.; po melu hoditi, Gor.
120. mę́łək, -łka, adj. zerreiblich, milde: lojevec je melek, rekše, pod nožem ne škriplje in stružine ostanejo na nožu, Erj. (Min.).
121. mẹ̑sečevəc, -vca, m. der Mondstein, Erj. (Min.).
122. milovídən, -dna, adj. lieblich anzusehen, graziös, Cig. (T.); srebro je milovidno belo, demant je miloviden, Erj. (Min.).
123. mı̑šjica, f. das Giftmehl, der Hüttenrauch, Erj. (Min.).
124. mlẹ́kovəc, -vca, m. 1) der Milchbaum, der Kuhbaum (galactodendron), Tuš. (B.); — 2) der Milchquarz, Erj. (Min.).
125. modrílọ, n. die Blaufarbe, das Blau, Cig., Žnid.; berlinsko m., das Berlinerblau, Cig. (T.), Erj. (Min.); sasko m., das Sächsischblau, pariško m., das Pariserblau, Cig. (T.).
126. mòt, mǫ́ta, m. der Bodensatz, Erj. (Min.), DZ.; ( n. pr. pri kavi), Krn, Vrsno- Erj. (Torb.).
127. nadímati se, -dı̑mam, -dı̑mljem se, vb. impf. ad nadoti se; sich aufblähen, C., Erj. (Min.).
128. nadrobíti, -ím, vb. pf. eine gewisse Menge zerbröckeln: otroku kruha n. v mleko; piščancem kruha n.; n. cukra; ako tolčeš cuker, nadrobi se ti ga nekoliko; — nadrobljen, eingesprengt, Erj. (Min.).
129. nadúti, nadmèm, (nadújem, M., ogr.- Valj. [Rad]), vb. pf. aufblähen, M.; n. se, schwellen, Cig.; prsi se mu nadmejo, Bes.; seme se naduje, ogr.- Valj. (Rad); nadut, aufgeblasen, aufgedunsen, Habd.- Mik., Cig., C.; naduta lica, Zora; penasto nadut, schäumig aufgebläht, Erj. (Min.); — nadut, bombastisch, Jan.; prahlerisch, aufgeblasen, ogr.- C., Št.; — prim. nadoti, naduniti; koren: dъm- in du-.
130. nahúkəł, -kla, adj. angelaufen: bizmut je šareno nahukel (bunt angelaufen), Erj. (Min.).
131. nakapnína, f. die Tropfsteinbildung, Cig.; nakapnine, geflossene Gestalten, Erj. (Min.).
132. nanáditi, -im, vb. pf. übereinander legen, schichten, Erj. (Min.); — n. se, sich übereinander schichten, Erj. (Min.); — n. se, sich anhäufen (o dolgovih), Koborid- Erj. (Torb.); — prim. nada 1).
133. napúščati, -am, vb. impf. ad napustiti; 1) ein wenig nachlassen ( z. B. von einer Spannung), Cig.; — 2) auslassen (bei den Schneidern), Cig., Jan., Kr.; — 3) hervorstehend machen, ausladen ( arch.), Cig.; — 4) anlassen: n. vodo, Cig. (T.), C.; n. vodo na gredice, Erj. (Min.); — n. glas, anschwellen lassen, Šol.
134. natrẹ́ti, -tárem, (-térem), -trèm, vb. pf. 1) anbrechen, ein wenig brechen, C.; — 2) eine gewisse Menge brecheln; n. lanu; — 3) anreiben, Cig.; konico na kopju s strupom n., Vrt.; z oljem n., mit Oel einreiben, Cig.; natren, C.; natrt, Erj. (Min.).
135. nekovı̑nski, adj. unmetallisch: nekovinsko lice, unmetallisches Aussehen, Erj. (Min.).
136. nezgórən, -rna, adj. = nezgorljiv, Cig. (T.), Erj. (Min.).
137. níkljev, adj. Nickel-: n. kršec, der Nickelkies, Erj. (Min.).
138. nízati, nı̑zam, -žem, vb. impf. anreihen ( z. B. auf einen Faden), Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); n. na nit bisere, jagode, Brkini- Erj. (Torb.).
139. nizdólu, adv. abwärts, Levst. (Pril.), Erj. (Min.), Lašče- Levst. (M.); n. gre pot, Zora; svetloba se odbija n., Žnid.
140. obȃrvati, -am, vb. pf. befärben, Cig.; sljuda je često tudi obarvana, Erj. (Min.).
141. oblíca, f. 1) ein runder Körper: der Ball, die Kugel, Mur., Cig., Jan., C.; ustavljal je ognjene oblice in puščice, Cv.; — eine rundliche Knolle: krompir v oblicah, gekochte ganze Erdäpfel; — kuhana drobna repa, Goriška ok., Lašče in drugod- Erj. (Torb.), Jarn., Cig., C.; repa v oblicah, Z.; — der Rollstein (kamen, kateri se je v potočni strugi obrusil), Notr.- Erj. (Torb.), Erj. (Min.); — eine runde Erhöhung, Cig.; — 2) die Oranienkirsche, Cig.; — 3) ǫ́blica, die Rundung, Svet. (Rok.).
142. oborína, f. der Niederschlag ( chem.), C., Cig. (T.); kristalaste oborine, krystallinische Sedimentgesteine, Erj. (Min.); — hs.
143. oboríti, -ím, vb. pf. 1) niederwerfen, besiegen, Prip.- Mik.; — 2) niederschlagen ( chem.), C., Cig. (T.); o. se, sich niederschlagen: tvarina se je iz vode oborila, Erj. (Min.); — hs.
144. obráziti, -rȃzim, vb. pf. 1) ritzen, Cig., Jan., C., Erj. (Min.); kamen me je obrazil, Lašče- Levst. (Rok.); o. se, sich ritzen, C.; — verletzen, verwunden, Meg., C.; — beleidigen, Boh.; — 2) einen Umriss machen, V.-Cig.; Pojd' in obrazi S črtami, Živo mi piši Z barvami, Vod. (Pes.); — abbilden, formen, gestalten, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
145. obstránski, adj. an der Seite befindlich, seitlich, Seiten-, Cig. (T.), C., Z., Erj. (Min.), Cel. (Geom.).
146. òd, I. praep. c. gen. kaže 1) pri besedah, ki pomenjajo kako ločenje, to, od česar se kdo (kaj) loči: von; duša se loči od telesa; od doma iti; šel je od nas; od sebe iti z voli, nach rechts die Ochsen lenken, jvzhŠt.; od strehe kaplja; delo gre od rok (geht vonstatten); odvrni vse hudo od nas; pritrgati si od ust, an seinem Munde ersparen, Cig.; od sebe dati glas, pismo, einen Laut von sich geben, eine Urkunde ausstellen; — rešiti od zlega, Met.- Mik.; očistiti od pregrehe, Ravn.- Mik.; nehati od dela, Ravn.- Mik.; n. od tožbe, Meg.- Mik.; n. od greha, Levst. (Rok.); od bolezni okrevati, Levst. (Rok.); — prostost od poštarine, Levst. (Nauk); — od kod (odkod)? woher? od tod, von hier; od tamtod, dort her, Cig., Jan.; od onod (ondod), von dorther; od daleč, von ferne her; vstane od kjer je sedel (= od tam, kjer), Levst.- M.; — 2) od česar je kaj oddaljeno: von; tri milje od Ljubljane; od šuma in napak sveta živeti, ferne vom Lärm und den Verkehrtheiten der Welt leben, Ravn.- Mik.; od rok, abwegs; unbequem gestellt oder gelegen; — 3) osebo, od katere kaj zahtevamo, dobimo, zvemo i. t. d.; von; izprositi od koga kaj; to imam od očeta; — 4) v prostoru, kje se začenja kaj: von; od prvega do zadnjega; od konca do kraja; od enega kraja do druzega; od kraja začeti, von neuem anfangen; — od hiše do hiše; od besede do besede; — 5) v času, kje se kaj začenja: von; od začetka, anfänglich; od mladih nog, von Jugend an; od petih do šestih, von fünf bis sechs Uhr; od zdaj, od sih dob (odsihdob), von nun an; od nekdaj, von jeher; od kar (odkar) svet stoji, seitdem die Welt besteht; — 6) primerjano osebo ali reč za komparativom: als; solnce je večje od zemlje; eden od druzega lepši, Cig.; večkrat od enok (= enkrat), ogr.- C.; letos smo bolj zdravi od lani, Z.; — 7) izvor kake reči: von; otroci od prve žene; ne jẹ́ se meso od vsake živali; duh od sena; izvirati od hudodelstva, DZ.; privolitve od deželnega zbora je treba, Levst. (Nauk); troški od občinskega užitka, Ausgaben, welche für das Gemeindegut zu bestreiten sind, Levst. (Nauk); — 8) tvarino, iz katere je kaj narejeno: von, aus, nk.; venec od trnja, Levst. (Rok.); od železa se jeklo izdeluje, Erj. (Min.); premog je nastal od organskih tvarin, Erj. (Min.); — 9) predmet govorjenju (v narodnem govoru): von; govoriti, pripovedovati od česa (v književnem jeziku: o čem); — 10) pri trpni obliki osebo, katera provzročuje dejanje: von; bil je od očeta tepen; — 11) posredni ali neposredni vzrok: von, vor; od lakote konec jemati; od ognja voda vre; drevo se šibi od sadja; od veselja, od strahu; od dolzega časa se mu zdeha; od starosti ne vidi, od žalosti ne spi, Levst. (Rok.): od toče, od paleža je sad tako slab, Levst. (Rok.); — sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von selbst; — 12) način: von; od srca želeti kaj; von Herzen, herzlich wünschen; od škode biti komu; zum Schaden gereichen, Cig.; to je od sile, das ist zu arg; — 13) celoto, h kateri kak del spada: von; od nas nihče ni padel; pet od sto, fünf Procente; — pos. pri stvareh, ki so deli kake celote, takrat, kadar so ločeni od celote: ključ od vrat, kamba od jarma, osnik od kolesa, brada od sekire, Levst. (Zb. sp. IV. 132.); — 14) kraj, kjer se kaj godi; pojem oddaljevanja in oddaljenosti se je izgubil: od spodaj, od zgoraj, unterhalb, oberhalb (— nav. odspodaj, odzgoraj); meč od obeju platu oster, Trub.- Mik.; pišejo imena sv. treh kraljev na velika vrata od zunaj in od znotraj, Navr. (Let.); — II. praef. znači 1) oddaljanje, ločenje: oditi, weggehen, odvezati, losbinden, odgristi, abbeißen, odzebsti, abfrieren, odpreti, aufmachen, odkriti, aufdecken, odvaditi se, sich entwöhnen; — odžvižgati, odpiskati, = žvižgaje, piskaje oditi; — 2) nehanje, končanje: odkositi, odvečerjati, das Mittagsmahl, das Nachtmahl beenden; odcvesti, verblühen; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu tönen; — 3) vračanje dejanja z enakim dejanjem: odgovoriti, antworten; odpevati, respondieren; odpisati, schriftlich antworten; — postavljanje v prejšnji stan: odvihniti hlače, die aufgestreifte Hose wieder zurückstreifen; odviti, aufwickeln.
147. odlı̑vək, -vka, m. kar se odlije, der Abguss, Jan.; — der Formabguss, Cig. (T.); odlivke delati, Cig. (T.), Erj. (Min.).
148. odvółgniti, -nem, vb. pf. feucht werden, Mur., Cig., Met., Mik., Notr., Dol.; ako glina na zraku odvolgne, zadahne z osobitnim vonjem, Erj. (Min.); seno na travniku po noči od rose odvolgne, Dol., Št.
149. oglenẹ́ti, -ím, vb. impf. zu Kohle werden, verkohlen, Cig., Jan.; pod kamenenimi plastmi pokopano rastje je polagoma oglenelo, Erj. (Min.).
150. oglenı̑təv, -tve, f. die Verkohlung, Erj. (Min.).
151. ogrébsti, -grébem, vb. pf. 1) umscharren, umhäufeln, Cig., Jan.; krompir o., Cig.; koruzo o., jvzhŠt.; — 2) abscharren: sneg s strehe o., Cig.; o. dimnik, den Ruß aus dem Schornsteine scharren, Cig.; — roj, čebele o. v panj (košnico), den Bienenschwarm in einen Stock (Korb) fassen, einkörben, Cig.; — 3) bekratzen, Cig.; mačke so ga ogreble, Vrt.; strela lipo nekoliko osmodi in ogrebe, LjZv.; — ritzen, Erj. (Min.).
152. ǫ́lje, n. das Öl; laško o., das Baumöl (Olivenöl); kameno o., das Petroleum, Erj. (Min.); hudičevo o., das Vitriolöl, die rauchende Schwefelsäure, Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.); = hudo o., Cig., Jan., DZ.; — prečiščeno o., raffiniertes Öl, DZ.; raznesilno o., das Sprengöl, DZ.; — sveto o., das Chrisma; die letzte Ölung; = sv. poslednje o., Cig., Jan.; v sv. olje dejati koga, jemandem die letzte Ölung ertheilen; počasen si, kakor sveto olje ( Kras), kakor laško olje, Lašče- Erj. (Torb.).
153. ōniks, m. neka vrsta kremenjaka, der Onyx ( min.), Cig. (T.), C., Erj. (Min.).
154. opāl, m. der Opal; jašmasti, lesasti, mlečni, steklasti, voskasti o., der Jasp-, Holz-, Milch-, Glas-, Wachsopal, Erj. (Min.).
155. opālov, adj. Opal-: opalova matica, die Opalmutter, Erj. (Min.).
156. opółzək, -zka, adj. = polzek, schlüpfrig, C., Erj. (Min.).
157. osəhə̀ł, -hlà, adj. trocken, Jan.; osehla ropa (šota) plava na vodi, Erj. (Min.); po osehlih tleh, Levst. (Močv.); dürr, Hal.- C.; — osehle prsi, versiegende Brüste, Dalm.; o. človek, ein magerer Mensch, Z.; osehlo lice, Jurč.
158. 2. óslica, f. dem. osla; der Schleifstein, Meg., Boh., Rib.- M.; zlatarska o., der Probierstein, Cig., Erj. (Min.).
159. osmę̑rəc, -rca, m. 1) das Oktaeder, C., Erj. (Min.); — 2) osmozložen trohajski verz, Kres.
160. osobítən, -tna, adj. besonders geartet, eigenthümlich, charakteristisch: o. kamen, ein charakteristisches Gestein, Erj. (Min.); svoje vrste, in še prav osobitne, Erj. (Izb. sp.); — prim. osobit.
161. otežčáti, -ȃm, vb. pf. schwer werden, Erj. (Min.).
162. otopína, f. die Lösung: baker se v kislinah topi, in otopine so otrovne, Erj. (Min.).
163. otǫ́piti, -im, vb. pf. stumpf machen, abstumpfen, Cig.; o. se, sich abstumpfen, Cig.; otopljen, abgestumpft, Cig. (T.), Erj. (Min.).
164. otŕdniti, -tȓdnem, vb. pf. hart werden, Jan., C.; lojevec v ognju jako otrdne, Erj. (Min.).
165. ovájati, -am, vb. impf. ad ovaditi: angeben, denuncieren, Cig., Jan., C., nk.; — zu erkennen geben, verrathen: ovaja se po vnanjem licu, Erj. (Min.).
166. pȃra, f. 1) die Ausdünstung, der Dunst, Mur., Cig., Jan., Mik., Erj. (Min.); der Dampf ( phys.), Cig. (T.), nk.; — 2) die Thierseele, Cig.; paro vzeti, schlachten, Cig., Mik.; vol, pes ima paro, ne dušo, BlKr.- M., Tolm.; konjska para se drži telesa, kakor klop kože, Str.; — kot kletvica: konjska para! Z.; para zanikarna! liederliches Tuch! Cig.; ti para ti! Teufel! C., jvzhŠt.; ti šentana para! Št.- Pjk. (Črt.); da bi te para! dass dich das Wetter! Cig.; — der Teufel, der Satan, C., Mik.; — uboga para, armer Teufel; — tudi: pára.
167. pečı̑nka, f. die Grotte, Erj. (Min.).
168. 1. pəklína, f. kamena p., das Erdpech, das Erdharz, Erj. (Min.); — prim. pekel 1).
169. pẹ̑nez, m. die Münze, Guts., Mur., Cig., Jan., ogr., kajk.- Valj. (Rad); beli penezi za črne dni, die Sparpfennige, C.; droben p., Scheidemünze, Erj. (Min.); zveneč p., klingende Münze, DZ.; — pl. penezi, Geld, Jan., C., vzhŠt. i. dr.; — tudi: pẹ̑nez, -ę́za, Valj. (Rad); gen. pl. pẹ̑nez, Mur., C., Mik., pẹnę́z, kajk.- Valj. (Rad).
170. pẹščenják, m. der Sandstein, Cig. (T.), Erj. (Min.).
171. plātina, f. das Platin ( min.), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.).
172. plavíti, -ím, vb. impf. 1) schwemmen, flößen; les, drva p.; plavljeni les, das Treibholz, Cig. (T.); p. se, geschwemmt werden: k njima se plavi mrlič, LjZv.; — perilo p., die Wäsche schwemmen, Z.; — ausspülen, C.; — 2) schiffen, segeln, C., ogr.- Mik.; barka je plavila v Fenicijo, Trub.; Ladjica po jezeru plavi, Npes.-Schein.; — 3) schmelzen, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.), Gor.; rudo p., Erz ausseigern, Cig.; plavljeno železo, Gor.; — p. se, abrinnen: sveča se plavi, Mur., Cig., Danj.- Mik.
173. pléhək, -hka ( plehȃk, -hkà), adj. schal, kraftlos (vom Geschmack), fade schmeckend; plehka voda, fade schmeckendes Wasser, Erj. (Min.); deževnica in snežnica sta preplehki, Vrtov. (Km. k.); močno vodene jagode so plehke, Vrtov. (Vin.); plehek glas, eine heisere Fistelstimme, Dol.; — ohne Gehalt: plehka beletristika, Zv.; — schwach (o človeku), Goriš.; (plẹ́hək, Mik.); — prim. pligek.
174. 1. plẹ́na, f. 1) der Bruch, die Scharte, der Schiefer ( z. B. vom Eisen), Cig., Svet. (Rok.); die Straube an eisernen Werkzeugen, Cig. (T.); "kadar se železo ali jeklo v tenkih platničicah ali kožicah lupi, vele, da ima plene", Lašče- Erj. (Torb.); — zvon je imel pleno, zato ni dobro pel, Gor.- Levst. (Rok.); — 2) eine dünne Platte: vapnenec se lomi na plene, Erj. (Min.); kamenje se lomi po plenah, Štrek., Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.); glinasta p., der Thonschiefer, C.; — die Eisenschlacke, Z.; — 3) die Glasblase, V.-Cig.; — 4) eine Lage Holz, M., Z.; — eine Reihe Schindel, Stroh oder Ziegel am Dache, Z., C., Poh.; streha v dve pleni, iz klanih smrekovih deska, Glas.; — 5) das Schindeldach, Rez.- Baud.; — streha na stebrih brez sten, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
175. plẹnìv, -íva, adj. schieferig: plenivo železo, Cig., C., Svet. (Rok.), Lašče, Prim.- Erj. (Torb.), Dol., Št.; pleniva kosa, Dol.; pleniva desetica nima cvenka, Dol.; p. kamen, pleniva posoda, C.; p. zob (kateri se rad krši), Notr.; — blätterig, Erj. (Min.).
176. 2. plẹnı̑vəc, -vca, m. plenivci, Phyllite, Erj. (Min.); — prim. pleniv.
177. pločevína, f. das Blech, Cig. (T.), Vrt., Erj. (Min.), DZ., nk.; jeklena p., das Stahlblech, bela p., das Weißblech, Cig. (T.).
178. plóskəv, -kve, f. die Fläche, Cig. (T.), C., nk.; po ploskvi deti, flach legen, Lašče- Levst. (Rok.); osnovna, krožna p., die Grund-, Kreisfläche, Cel. (Geom.); podolžna p., die Längsfläche ( min.), Cig. (T.); lomna, razkolna p., die Bruch-, Spaltungsfläche, Erj. (Min.).
179. plóvəc, -vca, m. 1) der Schiffer, Habd.- Mik., Cig. (T.), DZ.; — 2) plovci, die Schwimmvögel (natatores), Cig. (T.), Erj. (Ž.); — 3) der Bimsstein, Jan., Erj. (Min.).
180. pǫ́cati, pǫ̑cam, vb. impf. = pokati, bersten, C., Štrek.; roke mi pocajo od mraza, Kras- Erj. (Torb.); svetlica cinkova poca, Erj. (Min.); grozdje premehkih lupinic poca, Vrtov. (Vin.); — knistern: ogenj poca, Z.
181. podánək, -nka, m. der unterste Theil des Baumes, C., Z.; — der Fuß eines Berges, Cig. (T.), Erj. (Min.), Jes., Kr.; hribi so tukaj od podanka do vrha zaviti v bujno zelenilo, Zv.
182. podvódən, -dna, adj. unter dem Wasser befindlich, M.; podvọ̑dni mah, das Flussmoos, Cig.; podvodno vapno, hydraulischer Kalk, Erj. (Min.).
183. poglèd, -glę́da, m. 1) der Blick; en sam pogled; jezen p.; — dolgega, kratkega pogleda, weitsichtig, kurzsichtig, Cig., jvzhŠt.; kurji p., die Kurzsichtigkeit, SlGor.; = kurečji p., C.; p. jemati, blenden, Z.; snežni blesket p. jemlje, C.; — das Anschauen, Mur., Cig., Jan.; pogleda vreden, anschauenswert, Cig.; na natančnejši pogled vidimo, wenn wir es genauer anschauen, sehen wir, Jurč.; na p., dem Anscheine nach; p. z visocega, die Vogelperspective, Cig., Jan.; — 2) = ozir, die Hinsicht, die Rücksicht, Cig., Jan., Cig. (T.); s pogledom na —, hinsichtlich, Cig.; s pogledom na tisto misel, Levst. (Močv.); v mnogem drugem pogledu, Erj. (Min.).
184. pokost, m. der Firnis, Cig. (T.), DZ., Erj. (Min.); — polj.
185. póla, f. 1) die Fläche, Mur., Mik.; — 2) die Breite eines Zeuges, einer Leinwand, das Blatt, Cig., C.; dve poli vkup sešiti, Z.; srajca v dve poli, ein aus zwei Breiten zusammengenähtes Hemd, Z.; krilo v tri pole, Dol., Gor.; — 3) die Schichte (im geognostischen Sinne), das Flötz, V.-Cig., Erj. (Min.), Gor., Dol.- Erj. (Torb.); troja močvirska pola, plasti raznih pol, Schichtenlagerungen, Levst. (Močv.); — 4) der Bogen (Papier), Cig., Jan., nk.; izplačevalna p., der Zahlungsbogen, Nov.; — 5) der Flügel einer Doppelthüre, eines Fensters, Cig.; — 6) das Brückenjoch, Cig., DZkr.
186. polòj, -lója, m. eine seichte Sandbank, C.; Sava dela velike poloje in otoke, Erj. (Izb. sp.); die Nehrung, Cig. (T.), Erj. (Min.); — hs.
187. poluopāl, m. der Halbopal, Erj. (Min.).
188. pomǫ́titi, -im, vb. pf. 1) trüben: p. se, trübe werden, Erj. (Min.); — pomočeni um, die Geistesstörung, Cig. (T.); — 2) zu einem Missgriff verleiten, M.; — p. se, einen Fehler begehen, Cig.
189. popr̀h, -pŕha, m. der Anflug, der Beschlag, Erj. (Min.); (snežni) p., der Schneeanflug, V.-Cig.; po vrhu srenja je padel droben poprh, Gor.; tudi: póprh, -pŕha.
190. porcelānka, f. 1) die Porzellanerde, Cig., Jan., Erj. (Min.); — 2) pipa p., die Porzellanpfeife, LjZv.; — 3) pisana p., die getigerte Porzellanschnecke (cypraea tigris), Erj. (Ž.).
191. porfīr, m. der Porphyr (eine Steinart); črni p., der Melaphyr, Cig. (T.), Erj. (Min.).
192. porudníniti, -ı̑nim, vb. pf. mineralisieren, Erj. (Min.).
193. porumenẹ́ti, -ím, vb. pf. (nach und nach) gelb werden; verfalben; pri starem človeku očesna leča porumeni, Žnid.; od hlapa porumeni brezbarven plamen, Erj. (Min.).
194. posnę̑mək, -mka, m. 1) der Abhub (der Karten), Jan.; — 2) posnemki = smeti, ki pri ravnanju žita o mlatvi na površju ostajajo v rešetu, Kras; — 3) das Nachgebildete, das Nachgeahmte, die Nachbildung, die Nachahmung, Cig., Jan., DZ.; die Copie, Cig., Jan., C.; potrjeni posnemki pramere, DZ.; — eine nachahmende Gestalt, Erj. (Min.), Cig. (T.).
195. pozę́mən, -mna, adj. = pozemeljski; tellurisch: pozę̑mnọ železo, Erj. (Min.); — pozemno gorovje, Landgebirge, Cig. (T.).
196. pozlȃta, f. die Vergoldung, Mur., Cig. (T.), Erj. (Min.); v pozlato priravnan, zum Vergolden hergerichtet, DZ.
197. prẹ́čiti, -im, vb. impf. 1) schräge machen: žago p., die Säge schränken, Cig.; — lase p., die Haare scheiteln, Cig.; — 2) p. se, grdo se gledati: krave se prečijo, predno se sprimejo z rogmi, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 3) p. se, widerstreben, Cig. (T.); — 4) (po hs.) hindern, Jan., Erj. (Min.), Nov.
198. predı̑vọ, n. das Spinnmaterial, das Spinnhaar; laneno, konopno p.; — gorsko p., der Bergflachs, der Asbest, Erj. (Min.).
199. prelívati, -am, vb. impf. ad preliti; 1) durchgießen, Cig.; — 2) übergießen; vino p. iz ene posode v drugo; p. se, überfließen, Cig.; — vergießen; kri, solze p.; — 3) umgießen; zvonove p.; — barve p., Farben spielen: demant brušen krasno preliva barve, Erj. (Min.); — barve se prelivajo, die Farben schillern, Jan., Cig. (T.); sukno se preliva, das Tuch spielt Farben, Notr.
200. prémog, * -móga, m. 1) die Steinkohle, Kr.- Mur., Cig., Jan., Kr.- Erj. (Torb.), nk.; zrnati p., die Grobkohle, plenasti p., die Schieferkohle, rjavi p., die Braunkohle, sijajni p., die Glanzkohle, smolasti p., die Pechkohle, barski p., die Moorkohle, gospodski p., die Salonkohle, svetlogori p., die ^*Caneelkohle, Erj. (Min.); (prémog, gen. prémoga, Erj. [Min.]); — 2) der Drache, Meg.

   1 101 201 301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani