ov="Danj. (Posv. p.)" (70-169)

70. krmlję́nka, f. das Mastschwein, Mur., Cig., Jan., Danj. (Posv. p.), SlGor.
71. krǫ̑pnica, f. = kropnik, Danj. (Posv. p.).
72. krpẹ̑lje, f. pl. 1) = krplje 2), Danj. (Posv. p.), vzhŠt.; — 2) der hölzerne Bogen am Dreschflegel, C., vzhŠt.
73. krpẹ́ljen, -ljna, adj. h krpeljam (krpljam) spadajoč: krpẹ̑ljni locenj, das Seitenholz des Tragnetzes (krplje), Danj. (Posv. p.).
74. kȗpna, f., Danj. (Posv. p.), pogl. kupma, kukma.
75. kȗrežən, -žna, adj. zum Heizen geeignet: kurežno poleno, Danj. (Posv. p.).
76. lája, f. das Gebell, Valj. (Rad); lajo gnati, bellen, Danj.- M.; lesena laja terilj, Danj. (Posv. p.).
77. lanı̑ščnica, f. 1) die Flachsdörre, Mur.- Cig.; (len-), Danj. (Posv. p.); — die Leinbrechelhütte, C.; — 2) = ajda po lanišču posejana, Kr.- Valj. (Rad).
78. laníta, f. die Wange, C., Danj. (Posv. p.); ima črnele lanite, Rez.- C.
79. 1. lápa, f. 1) das Maul, das Mundstück, C., Danj.- M.; nav. pl. lape, das Maul, Mur.- Cig., C., vzhŠt.; das Hundsmaul, Npes.-Vraz; das Wolfsmaul: Volk odpre lape, Danj. (Posv. p.); — 3) das Plappermaul, C.
80. lȃpta, f. = latva, lata, Mur., SlGor.- C., Danj. (Posv. p.).
81. lȃt, lȃta, latȗ, m. 1) die Rispe ( z. B. bei der Hirse, dem Hafer), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.); če oves kaže lat, mine glad, C.; — 2) = klas, Mur., Danj. (Posv. p.); — 3) = koruzni strok, Ip.- Erj. (Torb.); — nam. vlat.
82. lẹ́skovnica, f. = leskovka, Mur., Danj. (Posv. p.).
83. 2. lì, adv. = le, C., ogr.- Mik., Notr.; li udri ga, Notr.- Levst. (Rok.); nikar li — ampak, nicht nur — sondern, Dict., Schönl., Kast.; še li = še le, Danj. (Posv. p.); če dlje, li več, je länger, desto mehr, Dict.
84. lı̑ki, conj. = kakor, wie, gleichwie, Jan., ogr.- Mik., C., nk.; leteti liki ptič, M.; Megla gre okrog, Liki cmrčni tok, Danj. (Posv. p.); prvlje liki = prej nego, preden, ogr.- Mik.
85. ljȗbəc, * -bca, m. der Geliebte, der Verehrer, der Liebhaber, Mur., Cig., Jan., C., Danj. (Posv. p.), Let., Cv.
86. ljudję̑, -dı̑, m. pl. die Menschen, die Leute; dobri ljudje, priprosti ljudje; veliko ljudi je bilo pri pogrebu; kaj poreko ljudje? was wird die Welt dazu sagen? med ljudmi biti (o denarju), im Umlauf sein, Cig., DZ.; — ljudje = posli, delavci, vzhŠt.- C.; Z gospodinjo 'no ljudmi sedem k mizi, Danj. (Posv. p.).
87. locẹ̑n, m. = locən, Mik., vzhŠt.; 'Mam locena Dva lesena, Danj. (Posv. p.).
88. mácəlj, -clja, m. der Schlägel, bes. der Holzschlägel, Mur., Cig., vzhŠt.; der Binderschlägel, M.; Pučelar se z macljem glasi, Danj. (Posv. p.); — prim. macola.
89. mácljast, adj. schlägelförmig, Mur.; = dick: macljasta bedra kurov in kopunov, Danj. (Posv. p.).
90. máličək, -čka, adj. klein, winzig, Mur., ogr.- Mik.; Bečela, o malička stvar! Danj. (Posv. p.); maličko, ein klein wenig, Prip.- Mik.
91. məglíti, -ím, vb. impf. einen Nebel um sich verbreiten ( z. B. durch Tabakdampf), Mur.; — megli se, es nebelt, Mur., Cig., Jan.; — megli se = oblačí se: črno se megli, Danj. (Posv. p.); — megli se mi pred očmi, es ist mir wie ein Nebel vor den Augen, Cig.
92. 2. məkníti, máknem, (mę́knem), vb. pf. 1) = makniti, rücken, einen Ruck geben, Mur., Cig., Jan., C.; Plug na ogon meknem, Danj. (Posv. p.); proč m., Dalm., Trub.; — 2) zucken, Meg., Guts.; bewegen ( phys.), Cig. (T.); m. se, rücken, Cig., M.; makni se! rühre dich! Cig.; — to ga je maknilo (meknolo), das hat ihm Kosten verursacht, C.
93. mę̑lja, f. 1) das Mahlen, Dict., Št.; — 2) das Mahlgetreide, Jan.; imam melje za ves teden, Vreme, Kras, Ip.- Erj. (Torb.), BlKr.; kar se žita na mlenje prinese, Savinska dol.; — 3) das Gemahlene, Jarn.; das Mehl, Mur., Cig., Jan., Štrek., ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt., BlKr.; Sneg kak melja ("mela") se kadi, Danj. (Posv. p.).
94. mẹ̑stnik, m. 1) der Local ( gramm.), Cig., Jan.; — 2) = meščan, Mur., Volk.- M., C., Guts. (Res.), Škrb., Danj. (Posv. p.).
95. metę̑n, m. nekak plašč, Danj. (Posv. p.), vzhŠt.; — prim. menten.
96. mẹ́zga, f. 1) der Baumsaft, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., BlKr.; drevje je v mezgi, Št.; — der Saft: grozdna m., der Traubensaft, Danj. (Posv. p.); — 2) der Nahrungssaft im Körper (chylus), Erj. (Z., Som.).
97. 1. míłən, -łna, adj. = mil: milno vpiti, wehmüthig, kläglich schreien, C.; milno gledati, Z.; lieb: dete milno, Danj. (Posv. p.); milni Bog, kajk.- Vest.
98. mlẹ̑čnica, f. 1) die Milchkammer, Mur., Cig., Jan., Nov.; — 2) das Milchgefäß, Mur.; — 3) (cevi) mlečnice, die Milchsaftgefäße, Cig., Erj. (Z.); — 4) neka goba, Meg., Dict., Rihenberk- Erj. (Torb.), Danj. (Posv. p.); ( der Milchschwamm [agaricus lactifluus], Mur.; der Pfefferschwamm [agaricus piperatus], Cig.; [agaricus ruber], Tuš. [B.]); — neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); ( die Milchbirne, Mur.).
99. mółviti, -im, vb. impf. murren, brummen, Mur., Danj.- Mik.; (o golobih), ogr.- C.; nedostojno in nerazločno govoriti, vzhŠt.- Raič ( Nkol.); — dumpf tönen, Mur.; Bas mi molvi ("muvi") no mrmra, Danj. (Posv. p.); summen: bečele molvijo ("muvijo"), ogr.- Mik.
100. moštnaríca, f. die Mostträgerin, Mur., Danj. (Posv. p.).
101. mǫ́titi, * -im, vb. impf. 1) trüben; vodo m.; — rühren, vzhŠt., C.; smetano m., Danj. (Posv. p.); — 2) stören; ne moti me pri delu! — irre machen, beirren; to me je motilo, das hat mich beirrt; anfechten: kaj te je motilo, da si to storil? — m. se, (sich) irren; če se ne motim, wenn ich nicht irre; — moti se mu v glavi = meša se mu, Cig.; — beschäftigen, zerstreuen: m. koga s čim, Cig., n. pr. dete z igro, pripovedovanjem, da ne joka, BlKr., ^* Piš.; — otrok se moti (spielt), jvzhŠt.; pojdimo se motit, Vreme- Erj. (Torb.).
102. možę́vən, -vna, adj. Mannes-: moževna starost, Danj. (Posv. p.); — mannhaft, Mur., C.
103. mravljı̑novəc, -vca, m. = mravljišče, Mur., C., Danj. (Posv. p.).
104. 2. mŕčati, -ím, vb. impf. knurren, Mur.; murren, Jan.; summen, M.; brummen: Orgle lepo mrčijo, Danj. (Posv. p.); vol mrči, Z.; — meckern, Mik. (Et.).
105. mŕkəvca, f. dem. mrkev; = mrkvica, Dol., Gor., SlGor.; Repa, mrkevca, zelje, Danj. (Posv. p.).
106. mŕzək, -zka, adj. ekelhaft, widrig, verhasst, Cig., Rib.- M., C.; mnogotera mrzka reč, Trub.; m. pred Bogom, Trub.; mrzko mi je nad čim, ich verabscheue etwas, Jan.; Gospodu je mrzko nad temi, ki kri prelivajo, Dalm., Trub.; — abscheulich, V.-Cig., Jan., ogr.- C.; mrzke gobe (o strupenih gobah), Danj. (Posv. p.).
107. muviti, -im, vb. impf., Danj. (Posv. p.), ogr.; pogl. molviti.
108. múžgati, -am, vb. impf. = muzgati, quetschen, Mur., Danj. (Posv. p.).
109. nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se ( namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.- C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.- Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.- Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.- Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.- Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.- C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.
110. nadobíti, -ím, vb. pf. bekommen, Mur., Danj. (Posv. p.); — erben, Mur.; nadobljeni greh, die Erbsünde, Mur.
111. nadobívati, -am, vb. impf. ad nadobiti; plačo n., Danj. (Posv. p.).
112. nasnȃvati, -am, vb. impf. ad nasnovati; das Garn aufziehen, anzetteln, M.; klopke n., Danj. (Posv. p.); — iglo si n., einfädeln, Danj. (Posv. p.); — n. si peneze, sich Geld erwerben, Danj. (Posv. p.).
113. navlačeváti, -ȗjem, vb. impf. ad navlačiti, Cig.; — nove strune n., neue Saiten aufziehen, Danj. (Posv. p.).
114. 2. navrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. anziehen, spannen ( z. B. den Gewehrhahn), Mur.; navrta puška, Danj. (Posv. p.); uro n., die Uhr aufziehen, Jan., Mur., SlGor.; — lenken: govor n. na verske reči, Erj. (Izb. sp.); — n. koga, = storiti, da začne teči, prisiliti, da začne hitreje delati i. t. d., Gor.
115. nazávati, -am, vb. impf. ad nazvati; 1) anrufen, Mur., C., Danj.- M., ogr., kajk.- Valj. (Rad); — zurufen: nazavati komu, naj pride kosit, Danj. (Posv. p.); — 2) = nazdravljati, zutrinken, Danj. (Posv. p.).
116. nazvẹščávati, -am, vb. impf. ankündigen, verkündigen, Danj. (Posv. p.), ogr.- Valj. (Rad).
117. neradovǫ́ljən, -ljna, adj. unfreiwillig, Danj. (Posv. p.).
118. obləhkotíti, -ím, vb. pf. erleichtern, lindern, (oblahk-) Mur., Cig.; bčela drugo pri delu oblehkoti, Danj. (Posv. p.).
119. oblòg, -lǫ́ga, m. 1) die Einfassung, der Rahmen, C.; — 2) die Radkrümme, M., Z.; — 3) der Besatz an einem Kleidungsstück, Cig., Valj. (Rad); — 4) das Wundpflaster, C.; — 5) die Querbäume bei einem Gerüst, C.; — 6) ( nam. oblok), das Firmament: nebni o., Danj. (Posv. p.).
120. obogátiti, -gȃtim, vb. pf. reich machen, bereichern; o. se, sich bereichern; obogačen, bereichert, Danj. (Posv. p.).
121. ocẹ̑pati, -pljem, vb. pf. pfropfen, C., M., Danj. (Posv. p.).
122. odpobráti, -bérem, vb. pf. wegklauben, Danj. (Posv. p.).
123. odpǫ́titi, -im, vb. pf. verweisen, entfernen: o. koga kam, C.; — abweisen, C.; — o. se, sich auf den Weg machen, abreisen, ogr.- C., Vrt.; sich aus dem Staube machen, C.; — o. se čemu, auf etwas verzichten: o. se zemeljski dobroti, Danj. (Posv. p.).
124. odsrdíti se, -ím se, vb. pf. sich rächen: o. se nad kom, Mur.; odsŕditi se, Danj. (Posv. p.).
125. odzȃji, adv. = odzaja, odzadaj, Danj. (Posv. p.).
126. oglàv, -gláva, m. 1) der Fußrist, der Oberfuß, ogr.- C.; — 2) das Oberleder des Schuhes, Cig., Jan., Mik., vzhŠt.- C.; (usnje) prirezavati za sare, podmete, za oglave, zapetke, Danj. (Posv. p.); — 3) die Pferdehalfter, Cig., BlKr.
127. ogláv, -gláva, adj. = gologlav, barhaupt, Mur., Danj. (Posv. p.), vzhŠt.- C.; — kahl, Ščav.- C.
128. oglèd, -glę́da, m. 1) die Umschau, Cig.; — der Rückblick, Jan.; — 2) die Besichtigung; na o. postaviti, zur Schau ausstellen; na o. poslati knjigo, ein Buch zur Ansicht schicken; der Augenschein: biti na ogledu, na o. priti, Cig.; na oglede hoditi, Augenscheine vornehmen, Levst. (Nauk); dva kmeta sta se tožarila, in moral sem iti na ogled, Jurč.; o. vzdigniti, eine Localbeschau veranlassen, Z.; = o. sklicati, Levst. (Nauk); o. držati, den Augenschein vornehmen, Dol.; tudi: eine Musterung abhalten, Npes.-K.; — mrliški o., die Todtenbeschau, DZ.; — potrdilni o., die Collaudierung, DZ.; — die Brautschau, Mur., Cig., Jan.; iti na o., Z., LjZv.; = iti na ọ́glede, Mur., C., BlKr.; = iti na ọ́gledi, Lašče- Levst. (Rok.), jvzhŠt.; = iti v ọ́gledi, C., Mik., Danj. (Posv. p.), Npes.-Vraz; na ọ́gledih biti, Lašče- Levst. (Rok.); — tudi: ógled, oglę́da, Dol.
129. ojezę́riti, -ę̑rim, vb. pf. zu einem See machen: Voda naleti, — Zemlja je blizu vsa ojezerjena, Danj. (Posv. p.).
130. okọ̑, očę̑sa, n. 1) das Auge; pl. očę̑sa (oka, ogr., kajk.); očı̑, f. pl. das Augenpaar lebender Wesen, die Augen; več vidijo oči od očesa, Jan. (Slovn.); medlo oko, ein müdes Auge, Cig.; debelo o., das Glotzauge, Cig.; bistro o., ein lebhaftes Auge; vdrte oči, hohle Augen; krvavo oko, das Blutauge, Cig., C.; solzne oči, thränenfeuchte Augen; z vprtimi očmi, mit unverwandten Augen, Cig.; z golim očesom, z golimi očmi, mit bloßen, unbewaffneten Augen; = s praznimi očmi, jvzhŠt.; na oči, dem Augenscheine nach, Vrt.; na oči je kakor novo, LjZv.; = na oko, C.; na ọ̑kọ, Valj. (Rad); = po očeh, Cig.; na oko, nach dem Augenmaße: na o. preceniti, DZ.; = na oči, Cig.; = kakor oči kažejo, Cig.; na prve oči, auf den ersten Anblick, C.; na oko vzeti (dejati) koga, einen aufs Korn fassen, Cig.; na očesu imeti, auf dem Korne haben, Cig.; pod oči dobiti koga, jemanden zu Gesichte bekommen, Danj. (Posv. p.); pred očmi biti komu, jemandem vorschweben; izpred oči izginiti, aus den Augen schwinden; oko se je prijelo česa, das Auge haftet an etwas, Cig.; povsod oči imeti, auf alles achtgeben; oko (oči) imeti na kaj, ein Augenmerk auf etwas haben, Cig. (T.), DZ.; oči obračati v koga, jemandem Blicke zuwerfen, Cig.; o. vpreti v koga, jemanden mit den Augen fixieren, Cig. (T.); očesa ne zgeniti, mit unverwandtem Auge hinblicken; oči pasti, die Augen weiden; oči pobesiti, den Blick senken; = oči po sebi vreči, Ravn.; oči kam vreči, einen Blick irgendwohin werfen, jvzhŠt.; A mladenič na devico, Ona meče nanj oči, Levst. (Zb. sp.); z očmi streljati, feurige Blicke werfen, C.; vse se godi pod njegovim očesom (unter seiner Controle), Levst. (Močv.); oči komu obrniti na kaj, jemanden auf etwas aufmerksam machen, DZ.; oko imeti obrnjeno na kaj, einer Sache Aufmerksamkeit schenken, Levst. (Nauk); v oči biti, hervortreten, Cig. (T.); zelene rože preveč v oči mahajo, Jurč.; to je preveč na očeh, das ist zu auffallend, Svet. (Rok.); blisk oči vzame (jemlje), der Blitz blendet, C., Vrt.; svetloba oči jemljoča, Ravn.; iz oči v oči, von Angesicht zu Angesicht, Cig., Jan., C.; niti iz ọ̑či v ọ̑či nikogar ne pogleda, Jurč.; v oči povedati komu kaj, jemandem etwas offen, ins Gesicht sagen, C.; iz oči v oči povedati, offen sagen, V.-Cig., Jan.; iz oči (z oči) v oči psovati koga, Mik.; povedimo si resnico iz oči v oči, Levst. (Zb. sp.); dokoder oči neso, so weit das Auge reicht, LjZv.; za oči se zgrabiti, = zu weinen anfangen, C.; oči tiščati = weinen, Bas.; na oči komu kaj reči = v obraz povedati, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); imeti večje oči kakor želodec = mehr verzehren wollen, als der Magen verträgt, Cig.; dal bi mu oko iz glave = er gäbe ihm das Herz aus dem Leibe, Cig.; ne da mu več lepega očesa, er gönnt ihm keinen freundlichen Blick mehr, Ravn., LjZv.; ne dado jim dobrega očesa, Jap. (Prid.); imeti malo očesa za koga, jemanden ziemlich gerne sehen, Jurč.; — 2) slepa oka, die Schläfe, Mur.; — 3) kurje oko, das Hühnerauge (am Fuße); kurja očesa imeti na nogi; = žabje oko, Mur.; — 4) das Auge (auf der Karte, dem Würfel), Cig.; — 5) der Fingerringstein, C.; — rakova oka, die Krebssteine, C. ( Vest.); — 6) das Auge (an den Reben, Bäumen u. dgl.), die Blatt- o. Blütenknospe; pl. očesa: vinska trta je pognala očesa, Ravn.- Mik.; (tudi: oka, trsova, drevesna oka, C. [ Vest.]); — 7) die Narbe (im Ei), der Hahnentritt, Cig. (T.); — die Narbe (bei Hülsenfrüchten), der schwarze Keim (an den Bohnen), Cig.; — der Spiegel ( zool.), Cig. (T.); — 8) die Masche (in Netzen, im Strickwerk), die Schlinge am Seil, V.-Cig.; oka v mreži, Zv.; — 9) rastline: volovsko o., die weiße Wucherblume o. Orakelblume (chrysanthemum leucanthemum), Cig., Jan., Tuš. (R.); — pasje o., das Flohkraut (pulicaria), Dict.; tudi: das Mückenkraut (inula conyza), C.; — hudičevo o., die Einbeere (paris quadrifolia), Z., C.; — kurje o., das Gauchheil (anagallis), Pjk. (Črt.); — ptičja očesa, die Becherblume (poterium polygamum), Josch; — mačje oči, das Sumpf-Vergissmeinnicht (myosotis palustris), Cig., Jan., Tuš. (R.).
131. olíliti se, -im se, vb. pf. sich häuten, mietern, Mur., Jan.; Nevoljna gosen'ca Se je olilila, Danj. (Posv. p.).
132. omòt, -mǫ́ta, m. 1) der Schwindel, der Taumel, Mur.- Cig., Cig. (T.); v o. mu gre, er ist vom Schwindel befallen, Celjska ok., SlGor.; v o. iti, wirbeln, sich wirbelnd drehen, M.; tudi: ómot, Valj. (Rad); Te igrali bomo vam, Da vse v omot teklo bode, Danj. (Posv. p.); — 2) der Koller (eine Pferdekrankheit), Jan. (H.); — 3) die Verwirrung, C.
133. omrzávati, -am, vb. impf. 1) mit Reif überziehen: slana travnike omrzava, Danj. (Posv. p.); — 2) kalt werden, Dict. ( Mik.).
134. 1. opı̑rati, -am, vb. impf. ad opreti; stützen: o. omahujočega, C.; gospod opira vse, kateri imajo pasti, Trav.- Valj. (Rad); — anstemmen, Mur.; — o. kako reč na kaj, einer Sache etwas zugrunde legen, Cig.; — o. se, sich stützen, sich stemmen, sich anlehnen; o. se na palico, Z.; Pokrivač sem jaz, V močne lapte se opiram, Staro streho vam razdiram, Danj. (Posv. p.); — o. se na kaj, auf etwas beruhen, sich auf etwas gründen, Cig., Jan., Cig. (T.); — o. se na koga (kaj), sich auf jemanden (etwas) berufen, Cig.
135. oplésti, -plétem, vb. pf. 1) mit geflochtener Arbeit einfassen, um-, beflechten; breg o., das Ufer bekrippen, Cig.; s protjem opleten hlev, Jurč.; — das Haar flechten, frisieren; o. se, sich die Haare flechten; nisem se še oplela; um-, beschnüren, umwinden, Cig.; umkränzen, schmücken: o. kip, kapelico, jvzhŠt.; opleten ženin, opletena sneha, Danj. (Posv. p.); — opletene besede, eine geschmückte Rede, C.; — 2) herumstricken, umstricken, Cig.; — 3) o. koga, jemandem einen Hieb ( z. B. mit einer Peitsche) geben, M.; — o. malho na ramo, den Bettelsack auf die Schulter schwingen, Jurč.; — 4) prellen, Cig., M.
136. oprẹ́ti, -prèm, vb. pf. anspreizen, anstützen, Cig., Jan.; drevesa, kozolce o. z opornjami, Polj.; vaje v oprti leži, Übungen im Liegenstütz, Telov.; puško o., das Gewehr anlegen, richten, Danj. (Posv. p.); — o. koga, jemandem hilfreiche Hand reichen, V.-Cig.; o. se, sich anstemmen, sich stützen, sich anlehnen; o. se na kaj, Mur., Cig., Jan.; — o. se na dokaz, einen Beweis aufstellen, Cig.
137. oskáliti se, -im se, vb. pf. einen Splitter in die Haut bekommen, Mur., SlGor.- C., Danj. (Posv. p.).
138. ovaríti, -ím, vb. pf. brühen, kochen, Cig., Jan.; o. si rake, Danj. (Posv. p.); — prim. obvariti, obariti.
139. ovročíti, -ím, vb. pf. erhitzen, erwärmen: Solnce ovroči s toploto vse dežele, Danj. (Posv. p.).
140. ožerjavíti se, -ím se, vb. pf. = ožerjaveti; Kamen začnem ožigati, Da se ves ožerjavi, (ožarjavi) Danj. (Posv. p.).
141. pádniti, pȃdnem, vb. pf. = pasti, einen Fall thun, Mur., Danj. (Posv. p.), Volk., vzhŠt.- Valj. (Vest.).
142. 2. palíti, -ím, vb. impf. mit Schlamm überziehen: ploha travnike pali, vzhŠt.- C.; Ploha naleti, Zemlja se pali, Danj. (Posv. p.); — prim. 2. pal.
143. pȃzka, f. das Achtgeben, die Aufmerksamkeit, Mur.; pazko imeti na koga (kaj), Cig., Levst. (M.), Danj. (Posv. p.); na goske pazko imeti, Npes.- Kres; pazko držati na kaj, sein Augenmerk auf etwas richten, Levst. (Pril.); pod pazko, unter Aufsicht, Levst. (Pril.); p. nad lovom, die Beaufsichtigung der Jagd, Levst. (Nauk).
144. pečárkica, f. dem. pečarka, Mur., Danj. (Posv. p.).
145. perotníca, f. 1) der Flügel, Mur., ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Schwimmflosse, Mur.; — 3) der Fensterflügel, ogr.- C.; — 4) der Flügel an der Spule des Spinnrades, Danj. (Posv. p.); — 5) die Zinne des Daches, ogr.- C.; ( prim. lat. pinna, Feder, Zinne).
146. 2. pẹ̑st, f., nam. pesta ali pesto: Pesti, špice krožim, Danj. (Posv. p.).
147. pháti, phȃm, pšèm, vb. impf. = 1. pehati; 1) stoßen: vol pha, Dol.- Z.; — stechen: pha me v trebuhu, Cig.; — p. se, aufstoßen: jed se mi pha, die Speisen stoßen mir auf, Cig.; — 2) plagen: kašelj me pše, C.; trešljika me pše, vzhŠt.- C.; — 3) stampfen: proso, ječmen p., die Hirse, die Gerste zu Grütze, zu Graupen stampfen; olje p., Öl schlagen (= durch Stampfen gewinnen), Cig.; rudo p., Erz pochen, Cig.; — 4) stopfen, vzhŠt.; S kocmovjem ladjo pšem, Danj. (Posv. p.); praes. tudi: phèm, Cig., Štrek.
148. pikèč, -ę́ča, adj. stechend, scharf, Mur., C., Raič ( Let.), SlN.; šipek je pikeč, Danj. (Posv. p.).
149. pisȃtən, -tna, adj. Schreib-, Mur., Jan.; pisatno pero, die Schreibfeder, Mur., Mik., Danj. (Posv. p.).
150. pismę́nce, n. dem. pisme, Jan., Danj. (Posv. p.).
151. plántav, adj. krumm: plantavo drevo, SlGor.; Vode tečejo Svetlo, plantavo, Danj. (Posv. p.); krummbeinig, hinkend, Mur.- Cig., Jan., vzhŠt.; Tri kruljave ( nam. ljubčke) ima: Jeden šantav, drugi plantav, tretji nima 'ne noge, Npes.- Vest. (III. 126.).
152. 1. platíti, -ím, vb. pf. zahlen, Mur., Cig., Trub., Dalm., Krelj, Danj. (Posv. p.), kajk.- Valj. (Rad); büßen, C.; vse grehe je platil, Krelj.
153. plósniti, plǫ̑snem, vb. pf. = ploskniti, Mur., C., Danj. (Posv. p.).
154. pocepətáti, -etȃm, (-ę́čem), vb. pf. 1) niederstampfen, zusammentreten: razbojnika p., Guts. (Res.); grozde p., Danj. (Posv. p.); — 2) ein wenig stampfen.
155. podaváč, m. = 1) podajač 1), der Handlanger, Mik., Danj. (Posv. p.), jvzhŠt.; — 2) die Reichgabel, C., Mik.
156. podgorẹ̑łəc, -łca, m. neki ptič, Mur., Danj. (Posv. p.); = podgorelček, Z.
157. podkŕmiti, -im, vb. pf. mästen, Mur., C., Danj. (Posv. p.).
158. pǫ́dprda, f. die Wachtel, Mur., Cig., Jan., Mik., (pòdprda) Št.- Erj. (Torb.), Glas., Danj. (Posv. p.), Ščav.- Pjk.; podpȓda, Valj. (Rad).
159. podpustíti, -ím, vb. pf. darunter kommen lassen, zulassen, Z.; belegen lassen: p. biku kravo, vzhŠt.- C.; = p. kravo pod junca, jvzhŠt.; p. tele (da sesa [ziza]), vzhŠt., C.; — brana zrnje podpusti (bringt unter die Erde), Danj. (Posv. p.).
160. 1. podrẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. unterschneiden; s koso travo p., Danj. (Posv. p.); konju rep p., Cig.; konju kopito p., dem Pferde den Huf beschneiden (auswirken), Jan. (H.); čebele p., die Bienen schneiden (zeideln), Cig.
161. podsúkati, -kam, -čem, vb. pf. unten eindrehen, jvzhŠt.; p. si rokave, sich die Ärmel aufstreifen, Danj. (Posv. p.).
162. pohitǫ́č, adv. eilig, eilends, Mur., Cig., Jan., C., ogr.- Mik.; breme nese p., Danj. (Posv. p.); na p., in der Eile, eilends, ogr.- Mik., C.
163. pojȃs, m. = pas, Mur., Jan., Danj. (Posv. p.), ogr.- Valj. (Rad).
164. pokotlíti, -ím, vb. pf. in die Grübchen beim Weinstock Dünger geben: trs p., Danj. (Posv. p.).
165. pokriváč, m. 1) der Decker, Mur., Cig.; der Dachdecker, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; Glejte, pokrivač sem jaz, Danj. (Posv. p.); — 2) = pokrivača 2), der Topfdeckel, C.
166. ponjȃva, f. das Leintuch, das Bettuch, Alas., Jan., Mik., Štrek., Šempas- Erj. (Torb.); = rantuha, ein großes, grobes Leintuch, Mur., Danj. (Posv. p.); = velika rjuha iz debelega platna, Pjk. (Črt.); eine Schutzdecke, DZ.; — die Wagendecke, Št.- Cig.; na ponjavi se n. pr. tudi žito suši, Mur., vzhŠt.
167. poslonàt, -áta, adj. Lehn-: poslonati stoli, Mur., Danj. (Posv. p.).
168. posmẹhávati se, -am se, vb. impf. = posmehovati se; verspotten: p. se iz koga a. česa, vzhŠt., ogr.- C.; — in die Faust lachen: Lehko ga prodavam 'No se posmehavam, Danj. (Posv. p.)- Valj. (Rad).
169. potȃč, m. das Rad, Mur., C., Danj. (Posv. p.), ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt.

   1 70 170  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani