ov="Danj. (Posv. p.)" (201-269)

201. sı̑vkica, f. neka goba, Danj. (Posv. p.); — prim. sivka 3).
202. skakȃj, m. 1) na s. jezditi, im Galopp reiten, Mur.; Kmet prijezdi na skakaj, Danj. (Posv. p.); na s. (springend) plesati, Danj. (Posv. p.); — 2) die Sprungweite, Cig.; — 3) die Heuschrecke ("skákaj") Rez.- Baud.; ( prim. skakelj).
203. skȃlje, n. coll. 1) Felsen, eine Felsengruppe, Mur., Cig., Jan.; — 2) Splitter, Späne, C., ogr.- Valj. (Rad); dožno s. = s. od dog, Daubenspäne, Danj. (Posv. p.).
204. skǫ́bljiti, -im, vb. impf. schaben, Cig., Jan.; doge s., Cig.; kost s., einen Knochen benagen, Cig.; — hobeln, Mur., Danj. (Posv. p.).
205. skríkniti, -krı̑knem, vb. pf. = zakričati, Z., Zora; veselo si s., Danj. (Posv. p.); ( nam. vzk-).
206. skrı̑žema, adv. kreuzweise, Mur., C., Mik.; s. se bliska, Danj. (Posv. p.).
207. slȃjati, -am, vb. impf. süßen, Z.; s. se, süß werden: sad se slaja, Danj. (Posv. p.).
208. slı̑vnica, f. 1) der Zwetschkendörrofen, Mur., vzhŠt.- C., Danj. (Posv. p.); — 2) die Schlüsselblume (primula), C.
209. slívovkica, f. dem. slivovka 2), Danj. (Posv. p.); ( nam. -čica).
210. slobódən, -dna, adj. = svoboden, frei, Meg., Jan.; s. gospod, Meg.; slobodna mesta, Dalm.; prost ino s. postati, Dalm.; slobodno živeti, kakor se vsakemu dobro zdi, Dalm.; po svoji slobodni volji, Dalm.; s. česa, frei von einer Sache, C.; frei vom Grundzins, Cig.; — ledig, unverheiratet, Krelj; — slobodno je, slobodno, es ist erlaubt, Trub.- Mik., Mur., C., M., vzhŠt.; ali si smem kruha urezati? — slobodno! Mur.; slobodno, ungehindert, frei: na svoji glavi lase slobodno pustiti rasti, Dalm.; Tebi rečem slobodno, dir darf ich es sagen, Danj. (Posv. p.).
211. slǫ̑k, slǫ́ka, adj. 1) krumm; sloko drevo; kravji rogovi so sloki, ogr.- Valj. (Rad); ausgeschweift; sloko, die Abnahme des Schiffes am Vorder- und Hintertheil nach unten zu, die Sogbrüstung, V.-Cig.; — 2) = suh, hager, mager, Mur., vzhŠt.- C.; sloka živina, sloka baba, vzhŠt.; — sloki zlati, Danj. (Posv. p.).
212. smę̑tki, m. pl. die Rührmilch, die Buttermilch, Cig., Mik., Danj. (Posv. p.).
213. smodíka, f. 1) der Baumbrand, die Baumräude, Cig.; — die Senge: trs kvari smodika, Danj. (Posv. p.); — 2) eine abgesengte Traube, SlGor.- C.; — 3) neka vinska trta, Celje, Radgona- Erj. (Torb.); weißer Grobheunisch, Trumm.
214. sǫ́dja, m. der Richter, Mik., C.; der Dorfrichter, der Schultheiß, Mur., Ravn.- Cig.; vaški s., Danj. (Posv. p.).
215. spəhávati, -am, vb. impf. = spehovati; — mit dem Stoßhobel bearbeiten, Mur.; blanje s., Danj. (Posv. p.).
216. spolovíti, -ím, vb. pf. = 2. poloviti, Mur., Danj. (Posv. p.).
217. spomę́niti, -nem, vb. pf. 1) erinnern, Jan., C., Mik., Krelj, kajk.- Valj. (Rad); — erwähnen, M., C.; anführen, Cig.; — 2) s. se, sich erinnern, gedenken, Jan., C., Danj. (Posv. p.); Bog se spomene svoje svete zaveze, Krelj; Spomeni se na-me! Npes.-Schein.; s. se s koga, s česa, ogr., kajk.- Valj. (Rad); ("sa spomanot" Rez.- Baud.); — 3) = s. se, sich erinnern, gedenken: spomeni, krščanska duša, na Kristusove besede, Guts.; spomeni name! Npes.-Schein.; — praes. spọ́menem, Npr.- Erj. (Torb.); spomenę̑m, ogr.- Valj. (Rad); — prim. stsl. vьspomęnąti, pomęnąti in pomênąti.
218. spozváti, -zóvem, vb. pf. zusammenrufen: konje s., Danj. (Posv. p.).
219. srabotíka, f. = srobot, Mur., Danj. (Posv. p.).
220. strȃžba, f. die Wache, Danj. (Posv. p.).
221. strẹ́či, strẹ́žem, vb. impf. 1) aufpassen, lauern; uro na uro naj bi stregla, kdaj boste prišli, Jurč.; s. koga, Cig.; smrt me streže z lokom, Kast. (Rož.); tolovaji popotne ljudi strežejo, Levst. (Zb. sp.); stregli so ga, man hat nach ihm gefahndet, Z.; s. zajca, jelena, Cig.; lovec medveda streže, Ravn.- M.; ljudi streže, da za vino dajo, Dol.; s. na koga, Dict., Cig., C., Trub., Dalm.; na škrjance streč iti, auf den Lerchenstrich ausgehen, Cig.; mačka na miš streže, Polj.; pod mizo na drobtinice s., Krelj; s. na priložnost, Cig.; s. na izkušnjave, Krelj; — 2) aufzufangen suchen, auffangen: žogo s., Cig.; spuščajo po vodi vence, ki jih strežejo mladeniči, Navr. (Let.); vodo s., Wasser auffangen, Cig.; — 3) erwarten: gremo očeta streč, Mik.; s. česa, C.; stregel je kraljestva božjega, Krelj; — 4) achthaben, beobachten, bewachen, Jan.; s. koga, C.; s. na koga: z očmi je stregel nanj, Lašče- Levst. (M.); tolpa otročajev je z lačnimi pogledi stregla po mesu, LjZv.; s. na kaj, auf etwas achtgeben, Cig., Jan.; lauschen: s. na besede, C., M.; — 5) trachten: s. komu na život, jemandem nach dem Leben trachten, Dalm.; s. po življenju, Cig., Jan., Ravn.- Mik.; s. po čem, nach etwas trachten, Cig.; — 6) bedienen: pri mizi s.; pri maši s., ministrieren; = k maši s., C., Jsvkr., LjZv.; — Handlangerdienste leisten, Cig.; s. koga: krovca s., M.; zidarja s., C.; s. komu: zidarjem s., Cig.; v roke komu s., jemandem hilfreiche Hand leisten, Cig.; — aufwarten, bedienen: s. komu, Mur., Cig., Jan.; bolniku s., den Kranken pflegen; kakor se mi streže, tako mi kosa reže, Npreg.- Jan. (Slovn.); s. si s kako rečjo, sich einer Sache bedienen, Cig.; s. si, sich gütlich thun, Jan.; dobro si s., Meg.; — nachgehen, fröhnen: s. mesu, poželenju, veselju; svoji volji s., dem Hange nachgehen, Jan.; trebuhu s., Rog.- Valj. (Rad); — s. čemu, einer Sache obliegen, Guts., Jan.; službi s., den Dienst verrichten, Kast. (N. c.); na Francoskem strežejo vinogradom (wird viel auf Wein gebaut), Cig.; richtig behandeln: anti veš, kako se taki reči streže, Levst. (Zb. sp.); — 7) frommen, wohlbekommen, Jan.; to mu dobro streže, Mur., Cig.; — günstig sein: sreča mi streže, Danj. (Posv. p.); — tebi dobro streže, du bist gut daran, Cig.; vinogradom letos streže, die Verhältnisse sind heuer für die Weingärten günstig, C.; — 8) s. se, zusammenpassen, Cig.; zusammenstimmen (von Musikinstrumenten), Cig.; njih želje se strežejo, sie begegnen sich in ihren Wünschen, Cig.
222. svájati, -am, vb. impf. ad svaditi; s. se, hadern, Cig.; z nikom se ne svajajmo! Danj. (Posv. p.).
223. svẹtlíca, f. 1) das glänzende Haar der Schafe, C.; — 2) der Jupiterstern, Blc.-C.; — 3) die camera lucida ( phys.), Cig. (T.); — 4) das Johanniswürmchen, Mur., Cig., Jan., Danj. (Posv. p.); — 5) eine Art dicke, süße Birne, C., Notr.; — eine Art Apfel, Mur., Mariborska ok.- Erj. (Torb.); der Taffetapfel, C.; — das Bergwohlverleih (arnica montana), C., Medv. (Rok.); — 6) die Blende ( min.), Cig. (T.); srebrnata s., die Silberblende, Cig. (T.); cinkova s., die Zinkblende, živosrebrna s. = cinober, Erj. (Min.).
224. šivȃvəc, -vca, m. der Näher, der Schneider, Mur., Cig., M., Danj. (Posv. p.), Levst. (Zb. sp.).
225. škȃrnica, f. 1) die Scherenhälfte, Mur.; — 2) der Dachsparren, Cig., Jan., Danj. (Posv. p.), Cv., BlKr.; — 3) pl. škarnice, die Deichselgabel, Jan.; — 4) der Ohrwurm (forficula auricularia), Cig.
226. 2. štȓk, m. der Storch, Mur., Cig., Jan., ogr.- Mik., Danj. (Posv. p.), Frey. (F.), Erj. (Ž.), vzhŠt.; — kranjski š., eine Art Laufkäfer (carabus caelatus), Nkol.
227. tàmdik, adv. = tamdi, Mur., Danj. (Posv. p.).
228. tẹ́nja, f. ein bestimmt begrenzter Schatten ( z. B. eines Menschen, eines Haufes), das Schattenbild, Habd.- Mik., Mur., Jan., Cig. (T.), ogr.- C., Danj. (Posv. p.), Prip.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); tvoja t. se vidi na steni, vzhŠt.
229. terı̑tba, f., Danj. (Posv. p.), pogl. teritva.
230. tesáč, m. der Zimmermann, Mur., Cig., Jan., Danj. (Posv. p.), Notr.
231. tẹstnàt, -áta, adj. teigig, Cig., Jan.; — teigartig: ilovico narediti testnato, Danj. (Posv. p.).
232. 1. tòk, tǫ́ka, m. das Fließen, der Fluss, die Strömung, der Strom, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Trub.- M., Rez.- Kl., nk.; Megla gre okrog Liki cmrčni tok, Danj. (Posv. p.); morski t., die Meeresströmung, Cig. (T.), Jes.; galvanski t., der galvanische Strom, Sen. (Fiz.); krvni t., der Blutfluss, Mur.; — beli, črni t. (bolezen), weißer, schwarzer Fluss, Cig., Jan., C.
233. troščína, f. ein Trebertheilchen, C.; pl. troščine, die Treber: z. B. die Honigtreber, die Wachstreber, Mur., C.; vosek in troščine, Danj. (Posv. p.).
234. tȓsək, -ska, m. dem. trs, Št.; Vinogradnik trsek okapa, Danj. (Posv. p.).
235. ukoreníti, -ím, vb. pf. wurzeln machen, Mur.; — u. se, sich bewurzeln, ( fig.) Wurzeln fassen, Mur., Cig., Jan., C., Krelj, Trub., Danj. (Posv. p.); — ( pren.) befestigen, Cig.
236. v, I. praep. A) c. acc. 1) kaže na vprašanje: kam? pri glagolih, ki pomenjajo premikanje, in drugih, kam je dejanje namerjeno: in (nach, gegen); iti v cerkev; pasti v jamo; nima kaj va-se, er hat nichts zu essen, Dol., Gor.; gledati v knjigo; v tarčo streljati; kamen v koga vreči; v cesarja (= proti cesarju) se puntati, Burg.; iti v stran, seitwärts gehen; v kraj iti, spraviti, weggehen, wegschaffen; omahovati v dve plati, nach zwei Seiten hin schwanken, Ravn.; v leta iti, alt werden; v misel vzeti, erwähnen; — (kraj je izražen po dejanju): iti v mlat, v prejo, dreschen, spinnen gehen; — v gobe hoditi = hoditi gob brat, LjZv.; — (kraj je izražen po osebah): v svate iti, vabiti, zur Hochzeit gehen, laden; v kmete iti, aufs Land gehen, C.; v Lahe iti, in die Furlanei gehen, Goriš.; v Nemce iti, nach Deutschland gehen, C., nk.; — dati koga v krojače, jemanden das Schneiderhandwerk lernen lassen, Glas.; — na vprašanje: kje? biti v katero faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Dol.; v nekatere kraje, v nekatera, ena mesta, in einigen Gegenden, an einigen Stellen, Kr.; — 2) kaže dele, v katere se deli kaka reč: in; v štiri dele razdeliti; Zreže v koscev jo (popotnico) deset, Npes.-K.; — 3) kaže obleko, v katero se kdo oblači: in; oblačiti se v svilo, v volno; v škrlat oblečen; — 4) kaže pri glagolih: zadeti, udariti, raniti itd. prizadeti del: in, an; v nogo, v obraz udariti, raniti; v lice poljubiti; — 5) stoji v časnem pomenu na vprašanje: kedaj? an; v nedeljo, v ponedeljek, v petek in svetek; v praznike; v 5. dan avgusta meseca, nk.; ti boš mutast do tega dne, v kateri le-to storjeno bode, Krelj; v večer ali v jutro, Krelj; v stare čase je bilo dovoljeno, LjZv.; v prvo, v drugo, zum erstenmal, zweitenmal; v tretjič, zum drittenmal; v novič, neuerdings; — v jesen, im Herbste; v bratvo, zur Zeit der Weinlese, Danj. (Posv. p.); v prijazni čas popoludne, Levst. (Zb. sp.); — 6) kaže namen, nasledek: zu; v ta namen, zu diesem Zwecke; v dar dati, schenken, v dar dobiti, zum Geschenke bekommen; v dokaz biti, zum Beweise dienen, Cig., nk.; v to opravilo odločen, zu diesem Geschäfte bestimmt, Burg.; v strah prijeti koga, jemanden scharf zur Rede stellen; v zakon vzeti, zur Ehe nehmen; v najem, v zakup dati, vzeti, in Miethe, Pacht geben, nehmen; v posest vzeti, in Besitz nehmen, Cig., Levst. (Nauk), nk.; v last imeti, zueigen haben, Cig., nk.; = v svoje imeti, Cig.; v smeh obrniti, lächerlich machen; v hudo obrniti, missdeuten; v rop jim bodo naše žene (zum Raube), Ravn.- Mik.; — biti v kaj, zu etwas gereichen: v korist, v dobiček, v škodo, v nesrečo, v čast, v sramoto, v veselje, v žalost biti komu; v čast si šteti; v zlo, v greh šteti (anrechnen) komu kaj; v posmeh biti, zum Gelächter sein; v denar spraviti, zu Geld machen; v nič devati, herabwürdigen, mit Verachtung behandeln; v navado priti, zur Gewohnheit werden; — 7) kaže to, v kar se kaj izpremeni: in, zu; kačo izpremeniti v človeka; izpremeniti se v kačo; — kronati koga v cesarja, Vrtov.- Jan. (Slovn.); v kralja izbrati, Levst. (Rok.); v tajnika postaviti, Levst. ( LjZv.); — 8) kaže, v kar kdo veruje: an; v Boga verovati, an Gott glauben; — 9) kaže način: v dober kup, billig, wohlfeil, Jan., nk.; = v ceno, Cig., Gor.; v noben kup, um keinen Preis, auf keine Weise, durchaus nicht, Jan.; V dir (= dirjaje) je Ravbar tekel, Npes.- Mik.; V šatorje dirja v skok (im Galopp), Npes.-K.; jesti v slast (mit Appetit); v mehko, v trdo kuhana jajca, weich, hart gekochte Eier, Ravn. (Abc.); v dve nadstropji zidano poslopje, ein zweistöckig gebautes Haus, LjZv.; v dva cepa, nach zwei Seiten: zweideutig, Cig.; v tri pramene spletena kita; v živo opomniti, dringend mahnen, Burg.; v živo čutiti, lebhaft fühlen, Ravn., Mik.; v čisto (rein) pomesti; v čisto popiti, ganz austrinken, Gor.; — 10) kaže natančnejše določilo: in (an, von); v čelo tri pedi širok; v obraz je lepa, sie ist schön von Angesicht; v obče, im allgemeinen, Jan., nk.; — 11) nam. stsl. vъzъ: v hrib iti, bergauf gehen; v dol, bergab, Dict., C.; ( nav. navdol); — B) c. loc. 1) kaže na vprašanje kje? prostor, v katerem kaj je ali se godi: in; v cerkvi biti; v vasi stanovati; v Lahih, in der Furlanei, Goriš.; v Nemcih, in Deutschland, bei den Deutschen, C., Rec., Levst. (Nauk); v kmetih, auf dem Lande, C.; — v svilnati opravi, in seidenem Gewande; — molil je sam v sebi (bei sich selbst) le-tako, Krelj; sami v sebi so govorili, Krelj; v sanjah, im Traume; v strahu biti, živeti; v nesreči, v nadlogah in težavah; — v resnici, in der That, wirklich; — 2) v časnem pomenu: in; v pretekli noči; v starosti, v mladosti; v sili, in der Noth; v deževju, zur Regenzeit, v košnji, zur Zeit der Mahd, Levst. (Zb. sp.); — in, binnen; v dveh dneh, tednih, mesecih, letih; v tem, indessen; — 3) kaže način: in; v podobi belega goloba; v podobi kruha; govoriti v podobah, in Bildern sprechen; gredo v trumah (scharenweise); — v gotovem denarju izplačati; — 4) kaže to, glede na kar se o kom ali čem kaj pove: in; učen biti v čem; imeniten biti v čem; — II. praef. ein-, hinein-; vtekniti, hineinstecken, vrezati, einschneiden.
237. vẹ́doč, (vẹdǫ́č), adv. ( part. praes. od glag. vedeti), vedoč dati, kund geben, bekannt geben, C., Z., Mik., Danj. (Posv. p.); — prim. vedeč.
238. velẹ̑nje, n. der Befehl, Mur.; božje v., Danj. (Posv. p.).
239. vẹ́siti, vẹ̑sim, vb. impf. hängen, Mur., Jan., Mik., Danj. (Posv. p.), Zora; brumne vesi, velike tati pak za mizo posadi, Krelj; — oblaki se vesijo, die Wolken senken sich, Z., Dol.- Levst.; herabschweben: orel se vesi nad svojimi mladimi, Cig.
240. vı̑dom, adv. meni se vidom da, ich sehe, Danj. (Posv. p.).
241. vı̑hta, f. = nevihta, der Sturm, stürmisches Wetter, Mur., Cig., Jan., Mik., Danj. (Posv. p.), jvzhŠt.
242. vı̑šek, praep. c. gen. über: Zdaj se zvezda stavi, Višek mesta Betlehem, Danj.- Mik.; višek broda, Danj. (Posv. p.); — prim. više.
243. vláčenica, f. 1) = grebenica, grobanica, der Absenker beim Weinstock, Mur., Cig., Jan., C.; — 2) studenec na vlačenico, der Ziehbrunnen, C.; — 3) (ladja) vlačenica, das Schleppschiff, DZ.; — 4) = brana, Danj. (Posv. p.).
244. vodeníti, -ím, vb. impf. wässerig machen, Burg. (Rok.); wässern: Vina jaz (ja) ne vodenim, Danj. (Posv. p.).
245. vǫ̑tək, -tka, m. 1) der Einschlag im Gewebe; Votek ženem sem in tam, Danj. (Posv. p.); votek ima biti iz zlata, Jap. (Sv. p.); — temu je lehko votek najti, dafür ist leicht ein Mittel zu finden, Levst. (Zb. sp.); v. motati komu, jemandem nachgehen: deca materi zmeraj votek motajo, vzhŠt.; — 2) pečni votek, eine Art Mehlspeise, Št.- C.; — 3) (šaljivo) = denar, C.
246. vǫ́že, n. das Seil, Mur., Mik., vzhŠt.; žrd je z vožem pripeta, Danj. (Posv. p.).
247. vrẹ́ti, vrèm, vb. impf. 1) sieden; krop, mleko vre; — gähren; mošt vre; — in Aufwallung sein; vse vre po meni; po deželi vre, Cig.; — 2) sprudeln, quellen, hervorströmen; voda vre iz zemlje; — 3) in Menge u. schnell sich bewegen, strömen; ljudje vkup vro; — 4) rauschen; v oblakih vre ( n. pr. pred točo); Roj mi je v cvetjiču vrel, Danj. (Posv. p.); — schreien, murren: v. nad kom, Savinska dol.- C.; — praes. vrẹ̑jem, jvzhŠt.
248. vȓh, vȓha, vrhȃ, m. 1) das obere Ende, der Gipfel, na vrhu visoke gore; drevesu vrh odtrgati; der Scheitel ( geom.), Cig., Cig. (T.), Cel. (Geom.); der Höhepunkt, Cig. (T.); do vrha priti, die größte Höhe erreichen, Cig.; do vrha dorasti, vzrasti, vrha dorasti, erwachsen; sin je vrha dorastel, Npr.-Krek; = vrha velik vzrasti, Npes.-Vraz; = pod vrh priti, C.; = svoj vrh dorasti, Prip.- Mik.; — 2) = gorica, vinograd, der Weinberg, SlGor.- Mur., Cig., C.; v vrh iti, Mur., C.; Jaz pa imam vrha dva, Polna vina sladkega, Danj. (Posv. p.); — 3) der Obertheil, das Oben; po vrhu plavati, obenan schwimmen; na vrhu ležati, oben liegen; od vrha do tal, von oben bis unten; do vrha napolniti, bis obenan füllen = pod vrh napolniti, Cig.; — do vrha, völlig, Cig.; na vrh priti, nach oben kommen, auftauchen, zum Vorschein kommen; ( pren.) na vrhu biti, die Oberhand haben, Cig.; na vrh iti komu, sich jemandem widersetzen, Fr.- C.; na vrh priti komu, jemanden zu Paaren treiben, überweisen, C.; — po vrhu, obenhin, oberflächlich; — po vrhu kupiti, in Bausch u. Bogen kaufen; — po vrhu dati, obendrein (als Zugabe) geben; — z vrhom, gehäuft voll; z vrhom nameriti; z vrhom, im Überflusse, Cig.; vsega je z vrhom v domu, Vrt.; vsega z vrhom imeti, Levst. (Zb. sp.).
249. zadẹ́vati, -am, vb. impf. ad zadeti, zadejati; 1) aufladen: na hrbet si z. kaj; dekla pri studencu vodo zadeva, Ravn.; — 2) z. si, sich bemühen: Kositba žmetno delo je, Pri njej si kaj zadevam, Danj. (Posv. p.); — 3) anthun: hudo so mu zadevali, sie haben ihn arg behandelt, Mur.; vedno mi nekaj zadeva (zadevlje), er thut mir immer etwas an, vzhŠt.; ajdom so veliko hudega zadevali, Dalm.; težkočo si z., sich Schwierigkeiten bereiten, Dalm.; to mi je veliko zadevalo, das hat mir viel Mühe gemacht, vzhŠt.; — 4) anstoßen; z. ob kaj; z. na koga, kaj, auf jemanden, etwas stoßen, Cig., Jan., nk.; — z. se, anstoßen; pijanec se zadeva ob vse ogle; jezik se mu zadeva, er stößt mit der Zunge an, Mur.; ( fig.) z. se ob zakon, gegen ein Gesetz verstoßen, Levst. (Nauk); — 5) treffen; — nesreče ga zaporedoma zadevajo; — betreffen, sich beziehen; to tebe zadeva; oznanim vam veliko veselje, ki zadeva ves izraelski polk, Ravn.- Valj. (Rad); z. se za kaj, etwas betreffen, kajk.- Valj. (Rad); z. se s kom, mit jemandem in Beziehungen stehen, Ravn.; — od vseh strani sem zadevan, ich bin von allen Seiten in Anspruch genommen, GBrda; — 6) vergeuden, Cig., Dalm.
250. zakǫ̑nəc, -nca, m. der Ehegenoss, der Ehetheil (Mann oder Weib), Mur.; zakonci, die Eheleute, Mur., Cig., Jan., Danj. (Posv. p.); zakonca, das Ehepaar, Svet. (Rok.), LjZv., C.; oba zakonca, Nov.; novi z., der Neuvermählte, SlN.; — tudi: zákonəc.
251. zakríkniti, -krı̑knem, vb. pf. aufschreien, Mur., Cig., Jan., ogr.- C.; aufjauchzen, Danj. (Posv. p.), vzhŠt.
252. zaníčati, -nı̑čam, vb. pf. = uničiti, Z., Danj. (Posv. p.).
253. zapę̑tək, -tka, m. der Stiefelabsatz, Mur., Danj. (Posv. p.).
254. zapojíti, -ím, vb. pf. übertränken, Cig.; — betrunken machen, berauschen, z. se, sich berauschen, Mur., vzhŠt.- Valj. (Vest.), Dol., Št.- Z., Danj. (Posv. p.).
255. zbetežáti, -ȃm, vb. pf. krank werden, Mur., C., Npes.-Vraz, Danj. (Posv. p.); — ( nam. vzb-).
256. zdúti, -dújem, vb. pf. aufdunsen machen, aufschwellen lassen: z. slive v sušilnici, Danj. (Posv. p.); z. se, aufdunsen: testo se zduje, C.
257. zgrdíti se, -í se, vb. pf. zgrdi se, es ekelt an: Lisici se zgrdilo je Meseno hrano jesti, Danj. (Posv. p.).
258. zidína, f. die Mauer, das Mauerwerk, Mur., Cig., Jan.; zidam grade ino tudi drugo vso zidino, Danj. (Posv. p.); zidine, das Gemäuer, ogr.- C.; die Ruine, Levst. (M.).
259. zlọ̑st, f. 1) die moralische Schlechtigkeit, die Bosheit, Cig., Jan., C., M.; das Laster, Mur.; Zlosti še ne znate, Danj. (Posv. p.); to je sama zavist in zlost, Let.; — 2) der Zorn, der Grimm, Jan., C.; — 3) die Drangsal, Cig.
260. zmȃzək, -zka, m. 1) die Schmiere, Mur., C., vzhŠt.; kolni z., die Wagenschmiere, Danj. (Posv. p.); — die Salbe, Valj. (Rad); — ein Stückchen Schmierfett ( z. B. für Stiefel), Levst. (M.), Dol.; der Schmierpatzen, SlGor.- C.; — 2) die Patzerei, Jan.; — der Klecks, Valj. (Rad); — 3) etwas Zusammengeschmiertes, eine schlechte Schrift, der Wisch, Cig.
261. zmrzlína, f. 1) der Frost, Mur., Jan.; frostiges Wetter, Cig.; — 2) etwas Gefrorenes, C.; = zmrzlo grudje, C.; — 3) die Frostbeule, C., Danj. (Posv. p.), vzhŠt.
262. znȃmlja, f., Mur., Danj. (Posv. p.), pogl. znamnja.
263. zọ̑seb, adv. besonders, sonderlich, Krelj, Dalm., Danj.- Mik., Hal., ogr.- Raič ( Nkol.); z. devati, Danj. (Posv. p.); — pogl. soseb.
264. zvaríti, -ím, vb. pf. 1) zusammenschweißen, dva kosa železa z.; — 2) absieden, kochen, Jan.; mleko z., vzhŠt.- Valj. (Vest.); zvarjene gobe, Danj. (Posv. p.); — brauen, Cig.; — 3) z. se, gerinnen: mleko se je zvarilo, Bolc- Erj. (Torb.); — zvarjeno mleko, Käsewasser, C.
265. žarjàv, -áva, adj. = žerjav, glühend, loh, Jan.; žarjavo (v)ogelje, Danj. (Posv. p.).
266. žarjavẹ́ti, -ím, vb. impf. = žerjaveti, glühen, Mur.- Cig., Jan.; v apnenici žarjaveč kamen, Danj. (Posv. p.).
267. žę́dən, -dna, adj. = žejen, Ščav.- C., Danj. (Posv. p.).
268. žı̑dən, -dna, adj. Seiden-: židni črv, Danj. (Posv. p.).
269. žítək, -tka, m. 1) der Lebensunterhalt, C.; die Lebensmittel, Erj. (Som.), Nov., Zora; = žito, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Leben, Meg., Mur., ogr.- Cig., Danj. (Posv. p.), nk.; za svojega žitka, bei Lebzeiten, ogr.- Mik.

   1 101 201

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani