ov="Danj. (Posv. p.)" (101-200)

101. mǫ́titi, * -im, vb. impf. 1) trüben; vodo m.; — rühren, vzhŠt., C.; smetano m., Danj. (Posv. p.); — 2) stören; ne moti me pri delu! — irre machen, beirren; to me je motilo, das hat mich beirrt; anfechten: kaj te je motilo, da si to storil? — m. se, (sich) irren; če se ne motim, wenn ich nicht irre; — moti se mu v glavi = meša se mu, Cig.; — beschäftigen, zerstreuen: m. koga s čim, Cig., n. pr. dete z igro, pripovedovanjem, da ne joka, BlKr., ^* Piš.; — otrok se moti (spielt), jvzhŠt.; pojdimo se motit, Vreme- Erj. (Torb.).
102. možę́vən, -vna, adj. Mannes-: moževna starost, Danj. (Posv. p.); — mannhaft, Mur., C.
103. mravljı̑novəc, -vca, m. = mravljišče, Mur., C., Danj. (Posv. p.).
104. 2. mŕčati, -ím, vb. impf. knurren, Mur.; murren, Jan.; summen, M.; brummen: Orgle lepo mrčijo, Danj. (Posv. p.); vol mrči, Z.; — meckern, Mik. (Et.).
105. mŕkəvca, f. dem. mrkev; = mrkvica, Dol., Gor., SlGor.; Repa, mrkevca, zelje, Danj. (Posv. p.).
106. mŕzək, -zka, adj. ekelhaft, widrig, verhasst, Cig., Rib.- M., C.; mnogotera mrzka reč, Trub.; m. pred Bogom, Trub.; mrzko mi je nad čim, ich verabscheue etwas, Jan.; Gospodu je mrzko nad temi, ki kri prelivajo, Dalm., Trub.; — abscheulich, V.-Cig., Jan., ogr.- C.; mrzke gobe (o strupenih gobah), Danj. (Posv. p.).
107. muviti, -im, vb. impf., Danj. (Posv. p.), ogr.; pogl. molviti.
108. múžgati, -am, vb. impf. = muzgati, quetschen, Mur., Danj. (Posv. p.).
109. nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se ( namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.- C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.- Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.- Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.- Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.- Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.- C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.
110. nadobíti, -ím, vb. pf. bekommen, Mur., Danj. (Posv. p.); — erben, Mur.; nadobljeni greh, die Erbsünde, Mur.
111. nadobívati, -am, vb. impf. ad nadobiti; plačo n., Danj. (Posv. p.).
112. nasnȃvati, -am, vb. impf. ad nasnovati; das Garn aufziehen, anzetteln, M.; klopke n., Danj. (Posv. p.); — iglo si n., einfädeln, Danj. (Posv. p.); — n. si peneze, sich Geld erwerben, Danj. (Posv. p.).
113. navlačeváti, -ȗjem, vb. impf. ad navlačiti, Cig.; — nove strune n., neue Saiten aufziehen, Danj. (Posv. p.).
114. 2. navrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. anziehen, spannen ( z. B. den Gewehrhahn), Mur.; navrta puška, Danj. (Posv. p.); uro n., die Uhr aufziehen, Jan., Mur., SlGor.; — lenken: govor n. na verske reči, Erj. (Izb. sp.); — n. koga, = storiti, da začne teči, prisiliti, da začne hitreje delati i. t. d., Gor.
115. nazávati, -am, vb. impf. ad nazvati; 1) anrufen, Mur., C., Danj.- M., ogr., kajk.- Valj. (Rad); — zurufen: nazavati komu, naj pride kosit, Danj. (Posv. p.); — 2) = nazdravljati, zutrinken, Danj. (Posv. p.).
116. nazvẹščávati, -am, vb. impf. ankündigen, verkündigen, Danj. (Posv. p.), ogr.- Valj. (Rad).
117. neradovǫ́ljən, -ljna, adj. unfreiwillig, Danj. (Posv. p.).
118. obləhkotíti, -ím, vb. pf. erleichtern, lindern, (oblahk-) Mur., Cig.; bčela drugo pri delu oblehkoti, Danj. (Posv. p.).
119. oblòg, -lǫ́ga, m. 1) die Einfassung, der Rahmen, C.; — 2) die Radkrümme, M., Z.; — 3) der Besatz an einem Kleidungsstück, Cig., Valj. (Rad); — 4) das Wundpflaster, C.; — 5) die Querbäume bei einem Gerüst, C.; — 6) ( nam. oblok), das Firmament: nebni o., Danj. (Posv. p.).
120. obogátiti, -gȃtim, vb. pf. reich machen, bereichern; o. se, sich bereichern; obogačen, bereichert, Danj. (Posv. p.).
121. ocẹ̑pati, -pljem, vb. pf. pfropfen, C., M., Danj. (Posv. p.).
122. odpobráti, -bérem, vb. pf. wegklauben, Danj. (Posv. p.).
123. odpǫ́titi, -im, vb. pf. verweisen, entfernen: o. koga kam, C.; — abweisen, C.; — o. se, sich auf den Weg machen, abreisen, ogr.- C., Vrt.; sich aus dem Staube machen, C.; — o. se čemu, auf etwas verzichten: o. se zemeljski dobroti, Danj. (Posv. p.).
124. odsrdíti se, -ím se, vb. pf. sich rächen: o. se nad kom, Mur.; odsŕditi se, Danj. (Posv. p.).
125. odzȃji, adv. = odzaja, odzadaj, Danj. (Posv. p.).
126. oglàv, -gláva, m. 1) der Fußrist, der Oberfuß, ogr.- C.; — 2) das Oberleder des Schuhes, Cig., Jan., Mik., vzhŠt.- C.; (usnje) prirezavati za sare, podmete, za oglave, zapetke, Danj. (Posv. p.); — 3) die Pferdehalfter, Cig., BlKr.
127. ogláv, -gláva, adj. = gologlav, barhaupt, Mur., Danj. (Posv. p.), vzhŠt.- C.; — kahl, Ščav.- C.
128. oglèd, -glę́da, m. 1) die Umschau, Cig.; — der Rückblick, Jan.; — 2) die Besichtigung; na o. postaviti, zur Schau ausstellen; na o. poslati knjigo, ein Buch zur Ansicht schicken; der Augenschein: biti na ogledu, na o. priti, Cig.; na oglede hoditi, Augenscheine vornehmen, Levst. (Nauk); dva kmeta sta se tožarila, in moral sem iti na ogled, Jurč.; o. vzdigniti, eine Localbeschau veranlassen, Z.; = o. sklicati, Levst. (Nauk); o. držati, den Augenschein vornehmen, Dol.; tudi: eine Musterung abhalten, Npes.-K.; — mrliški o., die Todtenbeschau, DZ.; — potrdilni o., die Collaudierung, DZ.; — die Brautschau, Mur., Cig., Jan.; iti na o., Z., LjZv.; = iti na ọ́glede, Mur., C., BlKr.; = iti na ọ́gledi, Lašče- Levst. (Rok.), jvzhŠt.; = iti v ọ́gledi, C., Mik., Danj. (Posv. p.), Npes.-Vraz; na ọ́gledih biti, Lašče- Levst. (Rok.); — tudi: ógled, oglę́da, Dol.
129. ojezę́riti, -ę̑rim, vb. pf. zu einem See machen: Voda naleti, — Zemlja je blizu vsa ojezerjena, Danj. (Posv. p.).
130. okọ̑, očę̑sa, n. 1) das Auge; pl. očę̑sa (oka, ogr., kajk.); očı̑, f. pl. das Augenpaar lebender Wesen, die Augen; več vidijo oči od očesa, Jan. (Slovn.); medlo oko, ein müdes Auge, Cig.; debelo o., das Glotzauge, Cig.; bistro o., ein lebhaftes Auge; vdrte oči, hohle Augen; krvavo oko, das Blutauge, Cig., C.; solzne oči, thränenfeuchte Augen; z vprtimi očmi, mit unverwandten Augen, Cig.; z golim očesom, z golimi očmi, mit bloßen, unbewaffneten Augen; = s praznimi očmi, jvzhŠt.; na oči, dem Augenscheine nach, Vrt.; na oči je kakor novo, LjZv.; = na oko, C.; na ọ̑kọ, Valj. (Rad); = po očeh, Cig.; na oko, nach dem Augenmaße: na o. preceniti, DZ.; = na oči, Cig.; = kakor oči kažejo, Cig.; na prve oči, auf den ersten Anblick, C.; na oko vzeti (dejati) koga, einen aufs Korn fassen, Cig.; na očesu imeti, auf dem Korne haben, Cig.; pod oči dobiti koga, jemanden zu Gesichte bekommen, Danj. (Posv. p.); pred očmi biti komu, jemandem vorschweben; izpred oči izginiti, aus den Augen schwinden; oko se je prijelo česa, das Auge haftet an etwas, Cig.; povsod oči imeti, auf alles achtgeben; oko (oči) imeti na kaj, ein Augenmerk auf etwas haben, Cig. (T.), DZ.; oči obračati v koga, jemandem Blicke zuwerfen, Cig.; o. vpreti v koga, jemanden mit den Augen fixieren, Cig. (T.); očesa ne zgeniti, mit unverwandtem Auge hinblicken; oči pasti, die Augen weiden; oči pobesiti, den Blick senken; = oči po sebi vreči, Ravn.; oči kam vreči, einen Blick irgendwohin werfen, jvzhŠt.; A mladenič na devico, Ona meče nanj oči, Levst. (Zb. sp.); z očmi streljati, feurige Blicke werfen, C.; vse se godi pod njegovim očesom (unter seiner Controle), Levst. (Močv.); oči komu obrniti na kaj, jemanden auf etwas aufmerksam machen, DZ.; oko imeti obrnjeno na kaj, einer Sache Aufmerksamkeit schenken, Levst. (Nauk); v oči biti, hervortreten, Cig. (T.); zelene rože preveč v oči mahajo, Jurč.; to je preveč na očeh, das ist zu auffallend, Svet. (Rok.); blisk oči vzame (jemlje), der Blitz blendet, C., Vrt.; svetloba oči jemljoča, Ravn.; iz oči v oči, von Angesicht zu Angesicht, Cig., Jan., C.; niti iz ọ̑či v ọ̑či nikogar ne pogleda, Jurč.; v oči povedati komu kaj, jemandem etwas offen, ins Gesicht sagen, C.; iz oči v oči povedati, offen sagen, V.-Cig., Jan.; iz oči (z oči) v oči psovati koga, Mik.; povedimo si resnico iz oči v oči, Levst. (Zb. sp.); dokoder oči neso, so weit das Auge reicht, LjZv.; za oči se zgrabiti, = zu weinen anfangen, C.; oči tiščati = weinen, Bas.; na oči komu kaj reči = v obraz povedati, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); imeti večje oči kakor želodec = mehr verzehren wollen, als der Magen verträgt, Cig.; dal bi mu oko iz glave = er gäbe ihm das Herz aus dem Leibe, Cig.; ne da mu več lepega očesa, er gönnt ihm keinen freundlichen Blick mehr, Ravn., LjZv.; ne dado jim dobrega očesa, Jap. (Prid.); imeti malo očesa za koga, jemanden ziemlich gerne sehen, Jurč.; — 2) slepa oka, die Schläfe, Mur.; — 3) kurje oko, das Hühnerauge (am Fuße); kurja očesa imeti na nogi; = žabje oko, Mur.; — 4) das Auge (auf der Karte, dem Würfel), Cig.; — 5) der Fingerringstein, C.; — rakova oka, die Krebssteine, C. ( Vest.); — 6) das Auge (an den Reben, Bäumen u. dgl.), die Blatt- o. Blütenknospe; pl. očesa: vinska trta je pognala očesa, Ravn.- Mik.; (tudi: oka, trsova, drevesna oka, C. [ Vest.]); — 7) die Narbe (im Ei), der Hahnentritt, Cig. (T.); — die Narbe (bei Hülsenfrüchten), der schwarze Keim (an den Bohnen), Cig.; — der Spiegel ( zool.), Cig. (T.); — 8) die Masche (in Netzen, im Strickwerk), die Schlinge am Seil, V.-Cig.; oka v mreži, Zv.; — 9) rastline: volovsko o., die weiße Wucherblume o. Orakelblume (chrysanthemum leucanthemum), Cig., Jan., Tuš. (R.); — pasje o., das Flohkraut (pulicaria), Dict.; tudi: das Mückenkraut (inula conyza), C.; — hudičevo o., die Einbeere (paris quadrifolia), Z., C.; — kurje o., das Gauchheil (anagallis), Pjk. (Črt.); — ptičja očesa, die Becherblume (poterium polygamum), Josch; — mačje oči, das Sumpf-Vergissmeinnicht (myosotis palustris), Cig., Jan., Tuš. (R.).
131. olíliti se, -im se, vb. pf. sich häuten, mietern, Mur., Jan.; Nevoljna gosen'ca Se je olilila, Danj. (Posv. p.).
132. omòt, -mǫ́ta, m. 1) der Schwindel, der Taumel, Mur.- Cig., Cig. (T.); v o. mu gre, er ist vom Schwindel befallen, Celjska ok., SlGor.; v o. iti, wirbeln, sich wirbelnd drehen, M.; tudi: ómot, Valj. (Rad); Te igrali bomo vam, Da vse v omot teklo bode, Danj. (Posv. p.); — 2) der Koller (eine Pferdekrankheit), Jan. (H.); — 3) die Verwirrung, C.
133. omrzávati, -am, vb. impf. 1) mit Reif überziehen: slana travnike omrzava, Danj. (Posv. p.); — 2) kalt werden, Dict. ( Mik.).
134. 1. opı̑rati, -am, vb. impf. ad opreti; stützen: o. omahujočega, C.; gospod opira vse, kateri imajo pasti, Trav.- Valj. (Rad); — anstemmen, Mur.; — o. kako reč na kaj, einer Sache etwas zugrunde legen, Cig.; — o. se, sich stützen, sich stemmen, sich anlehnen; o. se na palico, Z.; Pokrivač sem jaz, V močne lapte se opiram, Staro streho vam razdiram, Danj. (Posv. p.); — o. se na kaj, auf etwas beruhen, sich auf etwas gründen, Cig., Jan., Cig. (T.); — o. se na koga (kaj), sich auf jemanden (etwas) berufen, Cig.
135. oplésti, -plétem, vb. pf. 1) mit geflochtener Arbeit einfassen, um-, beflechten; breg o., das Ufer bekrippen, Cig.; s protjem opleten hlev, Jurč.; — das Haar flechten, frisieren; o. se, sich die Haare flechten; nisem se še oplela; um-, beschnüren, umwinden, Cig.; umkränzen, schmücken: o. kip, kapelico, jvzhŠt.; opleten ženin, opletena sneha, Danj. (Posv. p.); — opletene besede, eine geschmückte Rede, C.; — 2) herumstricken, umstricken, Cig.; — 3) o. koga, jemandem einen Hieb ( z. B. mit einer Peitsche) geben, M.; — o. malho na ramo, den Bettelsack auf die Schulter schwingen, Jurč.; — 4) prellen, Cig., M.
136. oprẹ́ti, -prèm, vb. pf. anspreizen, anstützen, Cig., Jan.; drevesa, kozolce o. z opornjami, Polj.; vaje v oprti leži, Übungen im Liegenstütz, Telov.; puško o., das Gewehr anlegen, richten, Danj. (Posv. p.); — o. koga, jemandem hilfreiche Hand reichen, V.-Cig.; o. se, sich anstemmen, sich stützen, sich anlehnen; o. se na kaj, Mur., Cig., Jan.; — o. se na dokaz, einen Beweis aufstellen, Cig.
137. oskáliti se, -im se, vb. pf. einen Splitter in die Haut bekommen, Mur., SlGor.- C., Danj. (Posv. p.).
138. ovaríti, -ím, vb. pf. brühen, kochen, Cig., Jan.; o. si rake, Danj. (Posv. p.); — prim. obvariti, obariti.
139. ovročíti, -ím, vb. pf. erhitzen, erwärmen: Solnce ovroči s toploto vse dežele, Danj. (Posv. p.).
140. ožerjavíti se, -ím se, vb. pf. = ožerjaveti; Kamen začnem ožigati, Da se ves ožerjavi, (ožarjavi) Danj. (Posv. p.).
141. pádniti, pȃdnem, vb. pf. = pasti, einen Fall thun, Mur., Danj. (Posv. p.), Volk., vzhŠt.- Valj. (Vest.).
142. 2. palíti, -ím, vb. impf. mit Schlamm überziehen: ploha travnike pali, vzhŠt.- C.; Ploha naleti, Zemlja se pali, Danj. (Posv. p.); — prim. 2. pal.
143. pȃzka, f. das Achtgeben, die Aufmerksamkeit, Mur.; pazko imeti na koga (kaj), Cig., Levst. (M.), Danj. (Posv. p.); na goske pazko imeti, Npes.- Kres; pazko držati na kaj, sein Augenmerk auf etwas richten, Levst. (Pril.); pod pazko, unter Aufsicht, Levst. (Pril.); p. nad lovom, die Beaufsichtigung der Jagd, Levst. (Nauk).
144. pečárkica, f. dem. pečarka, Mur., Danj. (Posv. p.).
145. perotníca, f. 1) der Flügel, Mur., ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Schwimmflosse, Mur.; — 3) der Fensterflügel, ogr.- C.; — 4) der Flügel an der Spule des Spinnrades, Danj. (Posv. p.); — 5) die Zinne des Daches, ogr.- C.; ( prim. lat. pinna, Feder, Zinne).
146. 2. pẹ̑st, f., nam. pesta ali pesto: Pesti, špice krožim, Danj. (Posv. p.).
147. pháti, phȃm, pšèm, vb. impf. = 1. pehati; 1) stoßen: vol pha, Dol.- Z.; — stechen: pha me v trebuhu, Cig.; — p. se, aufstoßen: jed se mi pha, die Speisen stoßen mir auf, Cig.; — 2) plagen: kašelj me pše, C.; trešljika me pše, vzhŠt.- C.; — 3) stampfen: proso, ječmen p., die Hirse, die Gerste zu Grütze, zu Graupen stampfen; olje p., Öl schlagen (= durch Stampfen gewinnen), Cig.; rudo p., Erz pochen, Cig.; — 4) stopfen, vzhŠt.; S kocmovjem ladjo pšem, Danj. (Posv. p.); praes. tudi: phèm, Cig., Štrek.
148. pikèč, -ę́ča, adj. stechend, scharf, Mur., C., Raič ( Let.), SlN.; šipek je pikeč, Danj. (Posv. p.).
149. pisȃtən, -tna, adj. Schreib-, Mur., Jan.; pisatno pero, die Schreibfeder, Mur., Mik., Danj. (Posv. p.).
150. pismę́nce, n. dem. pisme, Jan., Danj. (Posv. p.).
151. plántav, adj. krumm: plantavo drevo, SlGor.; Vode tečejo Svetlo, plantavo, Danj. (Posv. p.); krummbeinig, hinkend, Mur.- Cig., Jan., vzhŠt.; Tri kruljave ( nam. ljubčke) ima: Jeden šantav, drugi plantav, tretji nima 'ne noge, Npes.- Vest. (III. 126.).
152. 1. platíti, -ím, vb. pf. zahlen, Mur., Cig., Trub., Dalm., Krelj, Danj. (Posv. p.), kajk.- Valj. (Rad); büßen, C.; vse grehe je platil, Krelj.
153. plósniti, plǫ̑snem, vb. pf. = ploskniti, Mur., C., Danj. (Posv. p.).
154. pocepətáti, -etȃm, (-ę́čem), vb. pf. 1) niederstampfen, zusammentreten: razbojnika p., Guts. (Res.); grozde p., Danj. (Posv. p.); — 2) ein wenig stampfen.
155. podaváč, m. = 1) podajač 1), der Handlanger, Mik., Danj. (Posv. p.), jvzhŠt.; — 2) die Reichgabel, C., Mik.
156. podgorẹ̑łəc, -łca, m. neki ptič, Mur., Danj. (Posv. p.); = podgorelček, Z.
157. podkŕmiti, -im, vb. pf. mästen, Mur., C., Danj. (Posv. p.).
158. pǫ́dprda, f. die Wachtel, Mur., Cig., Jan., Mik., (pòdprda) Št.- Erj. (Torb.), Glas., Danj. (Posv. p.), Ščav.- Pjk.; podpȓda, Valj. (Rad).
159. podpustíti, -ím, vb. pf. darunter kommen lassen, zulassen, Z.; belegen lassen: p. biku kravo, vzhŠt.- C.; = p. kravo pod junca, jvzhŠt.; p. tele (da sesa [ziza]), vzhŠt., C.; — brana zrnje podpusti (bringt unter die Erde), Danj. (Posv. p.).
160. 1. podrẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. unterschneiden; s koso travo p., Danj. (Posv. p.); konju rep p., Cig.; konju kopito p., dem Pferde den Huf beschneiden (auswirken), Jan. (H.); čebele p., die Bienen schneiden (zeideln), Cig.
161. podsúkati, -kam, -čem, vb. pf. unten eindrehen, jvzhŠt.; p. si rokave, sich die Ärmel aufstreifen, Danj. (Posv. p.).
162. pohitǫ́č, adv. eilig, eilends, Mur., Cig., Jan., C., ogr.- Mik.; breme nese p., Danj. (Posv. p.); na p., in der Eile, eilends, ogr.- Mik., C.
163. pojȃs, m. = pas, Mur., Jan., Danj. (Posv. p.), ogr.- Valj. (Rad).
164. pokotlíti, -ím, vb. pf. in die Grübchen beim Weinstock Dünger geben: trs p., Danj. (Posv. p.).
165. pokriváč, m. 1) der Decker, Mur., Cig.; der Dachdecker, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; Glejte, pokrivač sem jaz, Danj. (Posv. p.); — 2) = pokrivača 2), der Topfdeckel, C.
166. ponjȃva, f. das Leintuch, das Bettuch, Alas., Jan., Mik., Štrek., Šempas- Erj. (Torb.); = rantuha, ein großes, grobes Leintuch, Mur., Danj. (Posv. p.); = velika rjuha iz debelega platna, Pjk. (Črt.); eine Schutzdecke, DZ.; — die Wagendecke, Št.- Cig.; na ponjavi se n. pr. tudi žito suši, Mur., vzhŠt.
167. poslonàt, -áta, adj. Lehn-: poslonati stoli, Mur., Danj. (Posv. p.).
168. posmẹhávati se, -am se, vb. impf. = posmehovati se; verspotten: p. se iz koga a. česa, vzhŠt., ogr.- C.; — in die Faust lachen: Lehko ga prodavam 'No se posmehavam, Danj. (Posv. p.)- Valj. (Rad).
169. potȃč, m. das Rad, Mur., C., Danj. (Posv. p.), ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt.
170. potúkniti, -tȗknem, vb. pf. 1) untertauchen ( trans.), Dict.; p. se, untertauchen, Cig.; einsinken, C.; — 2) p. se, sich ducken, Mur., trava se potukne, das Gras neigt sich, (so dass die Sense darüber hinweggleitet), Jan.; Mur., Danj. (Posv. p.); — prim. nem. sich ducken.
171. práščati, -ím, vb. impf. prasseln, knistern, krachen, Mur.; grom, drevje prašči, (praši) Danj. (Posv. p.); stol prašči, der Stuhl kracht, Mur.; kosti nam prašče, kajk.- Valj. (Rad); — otrok prašči = otrok se dere, kriči, Vas Krn- Erj. (Torb.).
172. precvı̑rati, -am, vb. impf. ad precvreti; zerlassen: mast, špeh p., Mur., C., "puter" se v maslo precvira, Danj. (Posv. p.)- Valj. (Rad).
173. predẹ́łən, -łna, adj. 1) Fach-: predẹ̑łni uk, das Fachstudium, Cig.; predelna učenost, die Fachgelehrsamkeit, Zv.; — 2) mit Fächern versehen: predelna omara, Mur.; predelne stene, Danj. (Posv. p.).
174. prę̑lja, f. 1) die Spinnerin, Mur., Cig., Jan., Mik., Danj. (Posv. p.), vzhŠt.; — 2) die Blaumeise (parus caeruleus), C.
175. preminǫ́čnost, f. = preminljivost, minljivost, Danj. (Posv. p.).
176. priglasováti, -ȗjem, vb. impf. übereinstimmen, accordieren (in der Musik), Cig.; — Novo struno k drugim priglasujem, Danj. (Posv. p.).
177. prijȃteljən, -ljna, adj., Danj. (Posv. p.); pogl. prijateljski.
178. príroka, f. die Pflugsterze, Z., M.; Plug držim za priroke, Danj. (Posv. p.).
179. prọtilẹ̑tje, n. der Frühling, Mur., Cig., Valj. (Rad), Danj. (Posv. p.), vzhŠt.
180. pšeničnják, m. das Weizenbrot, Cig., Danj. (Posv. p.), Valj. (Rad); pšenı̑čnjak, Mur.
181. pȗtra, f. 1) ein enghalsiger irdener Krug ( bes. für Essig), Danj. (Posv. p.), vzhŠt., ogr.- C.; — 2) die Zwergin, C.; — prim. putrh.
182. rȃglica, f. dem. ragla; die Stange, Mur., C.; Tudi raglico mi sklesti, Danj. (Posv. p.).
183. ravnáti, -ȃm, vb. impf. 1) eben machen, ebnen; grudje v vinogradu r., C.; perilo r., die Wäsche vor dem Plätten flach zusammenlegen, vzhŠt., BlKr.; sukno v pole r., Cig.; — ( pren.) r. se, sich gütlich vergleichen, Svet. (Rok.); — 2) gerade richten: palice r.; — gehen heißen: k maši, h kosilu r. koga, Npes.-K.; r. se kam, sich zu gehen anschicken; r. se na pot; Marija se od nas ravna, Npes.- Jan. (Slovn.); r. se na ples, sich zum Tanze anschicken, Preš.; k dežju se ravna, es ist ein Regen im Anzuge, Met.; r. se k smrti, C.; — lenken: konje, ladjo r.; plug r., Danj. (Posv. p.); leiten; Vse ravna le božja moč, Danj. (Posv. p.); ljudi k Bogu r., Ravn.; počutke od pozemeljskega k nebeškemu življenju r., Kast.; — r. se, sich richten; r. se po kom (čem); mlajši se ravnajo po starejših; po postavah se r.; kazen naj se ravna po pregrehi; — 3) aufziehen, züchten; r. kokoši, krave itd., Goriš.- Erj. (Torb.), Štrek.; koliko živine ravnate? Kras- Štrek. (Let.); r. trto, den Weinbau treiben, Cig.; — r. truplo, für den Leib sorgen, Jsvkr.; — r. se, gedeihen, Gor.; to otroče se ne bo ravnalo = umrlo bo, Goriš.- Erj. (Torb.); — 4) in Ordnung bringen: gredo ženitovansko pismo ravnat, Glas.; — bereiten: gosti r., Jsvkr.; — 5) žito r., t. j. z rešetom čistiti, Cig., Dalm., Kras, Goriš.- Štrek. (Let.); — 6) thun: kaj ravnaš? was machst du? Polj., Tolm.- Štrek. (Let.); handeln; prav, pošteno, krivično r.; — umgehen: grdo, lepo r. s kom.
184. razčemeríti, -ím, vb. pf. aufbringen, erzürnen, Mur.; — r. se, zornig werden, Danj. (Posv. p.), Npr.- Kres, Zora.
185. razčínjati, -am, vb. impf. ad razčiniti, Cig., M., Danj. (Posv. p.).
186. razklávati, -am, vb. impf. ad razklati, Mur., Danj. (Posv. p.).
187. razléskniti, -lę̑sknem, vb. pf. zerknacken, Mur., Cig., Danj. (Posv. p.).
188. razprostrẹ́ti, -strèm, vb. pf. auseinanderbreiten, ausbreiten; Volk je svoj gobec razprostrl ("razpresterel"), Danj. (Posv. p.); prava čast božja človeku srce razprostre, Ravn.- Valj. (Rad).
189. rę́ca, f. = raca, Mur., Danj. (Posv. p.), vzhŠt.
190. rı̑ł, rı̑la, m. odžagan kos debla, das Stammstück, Mur., Jan., vzhŠt.; v rile zagozde zabijati, Danj. (Posv. p.).
191. 1. ródən, -dna, adj. 1) Geburts-, M.; rọ̑dni dan, der Geburtstag, Jan., Dalm.; rodni kraj, der Geburtsort, Vrt.; — 2) Geschlechts-: rodno ime, der Geschlechtsname, M.; — Gattungs-, Cig.; — 3) leiblich: rodni brat, Jan., Cig. (T.), nk.; — 4) fruchtbar; rodno polje, rodna trta; — fruchtbar machend: roden dežek gre, Danj. (Posv. p.).
192. rogę̑lj, m. 1) das Horn, Danj. (Posv. p.); — 2) das Kipfel, Danj. (Posv. p.).
193. rokȃvnjak, m. = rokavnik, Danj. (Posv. p.).
194. sȃdəc, -dca, m. dem. sad: = sadek, Danj. (Posv. p.).
195. səgrẹ́vati, -am, vb. impf. ad segreti; erwärmen; s. se, sich wärmen: Tam pri ognju se segrevam, Danj. (Posv. p.).
196. sẹ́janica, f. der Säekorb, Mur., Mik.; sejan'ce, košare delam, Danj. (Posv. p.).
197. sę̑r, sę́ra, adj. grau, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; sera glava, Danj. (Posv. p.); — blond, Mik. (Et.).
198. sę̑rost, f. das Grausein, das Alter, ogr.- C., Danj. (Posv. p.), Jan. (Slovn.); (pravilneje menda: serọ̑st).
199. séstrika, f. das Schwesterchen, Danj. (Posv. p.).
200. síčati, -ím, vb. impf. zischen; kača siči, Cig.; sausen: burja siči, Z.; sever siči, Danj. (Posv. p.); — sausend fliegen, C.; — zischend spritzen oder sprudeln, C., Z.

   1 101 201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani