Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov="Štrek. (Let.)" (301-327)

  1. zadáti, -dám, vb. pf. 1) hingeben: z. koga v vojaštvo, GBrda; — einreihen: z. tožbo, z. okliče (um das Eheaufgebot ansuchen), Temljine ( Tolm.), Kras- Štrek. (Let.); — z. besedo, das Wort geben, Zora, Erj. (Izb. sp.); — 2) verursachen, Jan., BlKr.- Levst. (M.); smrtno rano z. komu, jemanden tödtlich verwunden, C., nk.; smrt z., tödten, Npes.- C.; — 3) = zavdati (vergiften), Jarn.; — 4) z. se, sich verdingen (zum Dienste): zadal se je za volarja (als Ochsenknecht), zadala se je za Gorico (nach Görz), Koborid- Erj. (Torb.).
  2. zadẹ́vən, -vna, adj. 1) beschwerlich: zemljišče je zadevno, t. j. težavno se obdeluje, Temljine ( Tolm.), Cerkno- Štrek. (Let.); — 2) = dotičen, bezüglich, betreffend, Cig., Jan., M., nk.
  3. zagrȃbək, -bka, m. 1) = zagrab, ein Griff, Jan.; — soviel Heu man beim Dörren einmal mit dem Rechen erfasst, M., C.; — 2) = pregrabek, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); = ograbek, zusammengerechtes Heu, der Schoberfleck, Jan., Kr.; — 3) ein kleiner Heuschober, Cerkno- Štrek. (Let.).
  4. zagrę́bica, f. = zapeček, zdič, der erhöhte Sitz am Ofen, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.).
  5. zagȗljək, -ljka, m. 1) die Verhärtung der Haut, die Schwiele, Cig., C., Cerkno, Tolm.- Štrek. (Let.), Notr.; zaguljke na roki imeti, Polj.; — die Verhärtung einer Wunde, Cig.; — 2) der Türkenbund (lilium martagon), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.).
  6. zahlę́pniti, -hlę̑pnem, vb. pf. den Athem benehmen, ersticken machen: dim ga je hotel z., Št.; — z. se, den Athem verlieren ( z. B. vor Schrecken), (zahlèpniti se) Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. zahlipniti.
  7. zamrsáti, -ȃm, vb. pf. beschmutzen, beschmieren, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); zamrsana obleka, t. j. taka, katera je oprana izgubila prejšnji lesk in lepo barvo, Podmelci ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  8. zapásti, -pásem, vb. pf. 1) erspähen, gewahr werden, Jan.; — 2) verweiden (= auf der Weide verlieren): ovco z., Cig.; z. konja, vzhŠt.- Valj. (Vest.); — srečo z. (verscherzen), Cig.; — 3) beim Füttern (Weiden) verderben, überfüttern, verfüttern, Cig., Jan.; zapasena zalega, die Faulbrut (der Bienen), Cig.; — zapasen, mit überfülltem Magen, Vrtov. (Km. k.); — ta jed človeka hitro zapase, diese Speise ist geil (človek ne more od nje mnogo jesti), Kras- Erj. (Torb.); — z. se, durch zu viel Speise oder eine schlechte Speise sich den Magen verderben, Cig., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); z. se z jabolki, Cig.; — 4) z. se, sich vermehren (von Thieren): pred nekaj leti v naši vodi uže ni bilo rakov, a zdaj so se spet zapasli, Notr.
  9. 2. zapę̑tnik, m. 1) der Nachtreter, der Nachfolger ( zaničlj.), V.-Cig., Cig. (T.), Nov.; — 2) das Fersenleder am Schuh, C.; pl. zapetniki, die beiden Fersenlederstücke an einem Paar Schuhe, (zápetniki) jvzhŠt.; — der Fersentheil des Holzschuhes, V.-Cig., C., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  10. zapodíti, -ím, 1) vb. pf. verjagen, fortjagen; z. koga kam; z. tuje svinje; z. koga od hiše kakor psa; — z. v beg, in die Flucht schlagen, Cig., Jan., nk.; — z. se v koga, v kaj, auf jemanden, etwas losstürzen, Cig.; z. se za kom, jemandem nachstürzen, Kr.- M.; — zapojen je = govori tako naglo, kakor bi ga kdo podil, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 2) schleudern: kamen z., z. komu kaj pred noge.
  11. zaskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. 1) durch einen Sprung versperren, verrennen: pot komu z., Cig.; z. beg, die Flucht abschneiden, Šol.; z. koga, vor jemanden springen und ihm so den Weg versperren, ihn überfallen, Jan.; zaskočile so ga pri tem le gabru, LjZv.; z. sovražnike, LjZv.; — 2) bespringen: žrebec kobilo zaskoči, DZ., Nov.; — 3) = zapasti, einspringen (von einem Schloss), V.-Cig.; — 4) z. si nogo, z. se, sich den Fuß verspringen, Cig.; — 5) sich verschnappen ( v. einem Schloss), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); = z. se: ključanica se je zaskočila, Cig., Prim.- Erj. (Torb.).
  12. zaščéniti, -ščę́nem, vb. pf. 1) eig. zwickend fassen; mit der Zange fassen, Z.; — 2) sich einhaken: kavelj ne zaščene, Z.; — = zaskočiti (se): ključavnica je zaščenila, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 3) erhaschen, erwischen, Savinska dol.
  13. zavábiti, -im, vb. pf. 1) verlocken, Z.; — 2) z. mleko = skuhati, da zavre: zavabljeno mleko = vrelo m., Tolm.; übhpt. abkochen, Otaleže ( Goriš.)- Štrek. (Let.).
  14. zdìč, zdíča, m. der erhöhte Ofensitz, Cerkljansko, Temljine ( Goriš.)- Štrek. (Let.); — prim. ždič.
  15. 1. zébra, f. = zob pri kolesih in strojih, der Radzahn, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  16. zę́lje, n. 1) der Kopfkohl, das Kraut; z. gre v glave; v z. komu hoditi, jemandem ins Gehege gehen, Cig.; opresno z., frisches Kraut, Mur.; kis(e)lo z., das Sauerkraut; prisiljeno z., gesäuertes Kraut (als Speise); sladko z., süßes Kraut (als Speise); — kodravo, laško z., der Wirsing, Cig.; — 2) die Pike (im Kartenspiel), Cig., Levst. (Rok.); — 3) ajdovsko z., der Feldrittersporn (delphinium consolida), Cig., Medv. (Rok.); krčno z., das Johanniskraut, das Hartheu (hypericum perforatum), Jan., Tuš. (B.), C., M.; garjavo z., die Honigblume (scabiosa arvensis), Medv. (Rok.); grozdno z., das Traubenkraut (chenopodium botrys), Cig., Medv. (Rok.); mišje z., der Schierling (conium maculatum), M., Cv.; pasje z., schwarzer Nachtschatten (solanum nigrum), Cig., Jan., Medv. (Rok.), Josch; pijavčno z., die Lysimachie (lysimachia nummularia), Cig.; srčno z., die Melisse (melissa officinalis), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  17. 2. zlǫ́žən, -žna, adj. 1) sanft abgedacht, Cig.; (zlóžən) Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); z. svet, Rut. (Zg. Tolm.); z. pot, ein nicht steiler Weg, C., Z.; zložno se dviguje gorovje, LjZv.; — 2) bequem, gemächlich, Cig., Jan., nk.; zložno živeti, C., Svet. (Rok.).
  18. zmrzlı̑n, m. 1) drobna toča, a debelejša od sograda, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — 2) = zmrzel človek, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 3) = ledišče, der Gefrierpunkt, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.).
  19. zrȃslək, -sləka, (-səłka), m. zwei zusammengewachsene Zweige, Z.; — zwei zusammengewachsene Haselnüsse, (zrasek) Temlj. ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  20. zvȃrnica, f. = skuta, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.).
  21. žȃbnica, f. 1) die Froschlache, Cig., C.; — 2) = žaba 2), žabica 6), das Anhängeschloss, Cig., Vrt., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 3) die Anlege, die Thürklammer, Cig.; — 4) der Hahnenfuß (ranunculus), C., Valj. (Rad).
  22. žézla, f. = žežel, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.).
  23. žímavica, f. = deska s pritrjenimi zankami iz žim v ptičjo lov, Cerkno ( Goriš.)- Štrek. (Let.).
  24. žı̑mnica, f. 1) die Rosshaarmatratze, Mur., Cig., Jan., nk., Dol., Podkrnci- Erj. (Torb.); gospoda spi na žimnicah, BlKr.; — 2) die Rosshaarschlinge, die Dohne, Cig., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 3) = žimavica, Valj. (Rad); — 4) ein Strick aus Rosshaar, M.; — 5) ein türkischer Rossschweif, C.
  25. žı̑v, žíva, adj. lebendig, lebend; ali si še živ? lebst du noch? dokler bom živ, ne pozabim tega, so lange ich lebe, vergesse ich dies nicht; živ ostati, am Leben bleiben; za žive in mrtve sovražiti koga, jemanden heftig hassen, Jurč.; za žive in mrtve se pričkati, Jurč.; verjeti kaj za žive in mrtve, etwas fest glauben, Jurč.; — vse svoje žive dni, seine Lebtage; nisem ga videl svoj živ dan, Cig., Jurč.; za živ svet rad, für mein Leben gern, Cig.; žive duše ni tukaj; živa duša, živ krst ne ve, keine Seele weiß es; živi vrag, der leibhafte Teufel; — vse živo je česa, es wimmelt von etwas; vse živo jih (žab) je bilo, Npes.- Mik.; — živa voda, das fließende Wasser; — živa meja, der Heckenzaun; — živa prst, die Dammerde, Cig.; živi kamen, der natürliche Stein, Cig.; živa skala, natürlicher Fels; v živo skalo vsekana ječa, SlN.; — živ ogel, eine glühende Kohle; živ pepel, glimmende Asche; živo apno, ungelöschter Kalk; — živa rana, eine offene Wunde, Cig.; živi konec peresa, der Federkiel, V.-Cig.; — živo, der empfindliche Theil des menschlichen Körpers, das Leben: burja v živo gre, Notr., Dol.; do živega priti komu, jemandem beikommen, (tudi pren.); to gre do živega, das dringt bis aufs Leben, Cig.; ( pren.) do živega svetovati, dringend anrathen, Vrtov. (Km. k.); v živo čutiti, lebhaft empfinden, Ravn.; lep je nauk, v živo sega (dringt zum Herzen), Ravn.; v živo zbosti koga, jemanden (mit Worten) empfindlich treffen, Ravn.; to ga je v živo bolelo, Ravn.; v živo delati, mit großem Eifer arbeiten, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — suho vejo do živega odrezati, den dürren Ast bis auf das Leben abschneiden, Cig.; v živo pokositi senožet, das Gras möglichst nahe an der Wurzel abmähen, Nov.; — živ rob, eine scharfe Kante; na žive robe izdelati les, Z.; — lebhaft, regsam, munter; živ deček; živ konjič; žive oči; — živa barva, eine helle, lebhafte Farbe; — živa vera, ein lebendiger Glaube; živa prošnja, eine inständige Bitte; živa beseda, pathetische, ergreifende Worte; živa želja, ein lebhafter Wunsch, die Sehnsucht, das Schmachten, Cig. (T.); živ pomislek, eine eingehende Bedachtnahme, Levst. (Pril.); živo, mit Nachdruck: živo priporočati, živo prositi.
  26. žížniti, žı̑žnem, vb. impf. = tleti: pepel žižne, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); tudi ž. se: kotel se žižne, t. j. iskre se mu po zunanji plati delajo, Tolm.; (morda nam. žižnjati? Štrek. [Let.]).
  27. žlę̑mprga, f. = vrata v vodoravnem podu, ki se odpirajo navzgor, die Fallthür, Goriš.- Štrek. (Let.), Gor.; — iz srvn. slegebrücke, Zugbrücke, Štrek. (Let.).

   1 101 201 301


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA