ov="Štrek. (Let.)" (28-127)

28. hromóta, f. die Lahmheit, die Lähmung, die Krüppelhaftigkeit, Mur., Cig., Jan., Nov.; die Gebrechlichkeit, C.; — körperliches Gebrechen, V.-Cig., C.; stara hromota, ein altes Leibesgebrechen, Lašče- Levst. (M.); vsak ima kako hromoto na sebi, Svet. (Rok.); h. v križu, die Kreuzlähme, živinska bolezen, Strp.; — h. se imenuje bolezen, če poči koža pod prstom ali pod členom na nogi ljudem, ki hodijo bosi, Tolm.- Štrek. (Let.).
29. hujeváti se, -ȗjem se, vb. impf. = hudovati se, sich ärgern, Tolm.- Štrek. (Let.).
30. jásnič, m. = jasno nebo: ponočni jasnič spomladi ni dober, Tolm.- Štrek. (Let.).
31. 2. jȇlič, m. = trap, norec, butelj, Tolm.- Štrek. (Let.).
32. jerebíca, f. 1) das Rebhuhn (Weibchen) (perdix cinerea), Erj. (Ž.); = poljska j., Levst. (Nauk); snežna j. ali j. belica, das Schneehuhn (lagopus alpinus), rdeča ali gozdna j., das Haselhuhn (tetrao bonasia), Erj. (Ž.); — 2) čvrž v lesu, der Knorren, Tolm.- Štrek. (Let.).
33. jézik, -íka, m. 1) die Zunge; j. je bel, die Zunge ist belegt; otroku jezik izpodrezati, das Zungenband durchschneiden, die Zunge lösen, Jan.; j. sprožiti, odvezati, die Zunge lösen ( fig.), Cig.; vino jim je jezike majalo, der Wein machte sie gesprächig, Levst. (Zb. sp.); jezik se mu zavaljuje, er kommt mit der Rede nicht fort, Cig.; jezik mu teče kakor mlin, die Worte fließen ihm gut, Cig.; j. mu gladko teče, er spricht mit geläufiger Zunge; na jeziku mi je, es liegt (schwebt) mir auf der Zunge; tudi: ravno na koncu jezika mi je, Goriš.- Štrek. (Let.); besedo komu z jezika vzeti, das sagen, was jemand eben sagen wollte, Jurč.; ni mu šlo raz jezik, er konnte es nicht herausbringen, LjZv.; vedno na jeziku imeti kaj, etwas beständig im Munde führen; srce mu vedno na koncu jezika tiči, er hat sein Herz auf der Zunge, Ravn.; dober j. imeti, ein gutes Mundstück haben; dolg j. imeti, ein loses Maul haben; ima jezik, kakor krava rep, Met.; ohlapnega jezika, vorlaut, Cig.; j. brusiti, die Zunge wetzen, dreschen; na jeziku med, na srcu led, süße Worte, die nicht vom Herzen kommen, Zv.; če bi jezik pod palcem bil = wenn den Worten gleich die That folgte, Vrtov. (Km. k.); j. brzdati, j. za zobmi držati, die Zunge im Zaume halten; j. za zobe! das Maul gehalten! hudi jeziki, böse Zungen; priti ljudem v jezike, ins Gerede kommen, Cig.; v jezike koga spraviti, jemanden ins Gerede bringen, Cig.; to ga je na smeh spravilo in jezikom dalo, Jurč.; po jezikih, der Nachrede gemäß, BlKr.; — 2) ein zungenähnlicher Gegenstand: ognjeni jeziki, die Feuerzungen; — das Stück Leder unter dem Schnürchen bei den Schnürschuhen; — der Vorsprung, die Erd- oder Landzunge, Cig. (T.), C.; — der Vorsprung des Bienenstockes, Cig.; — der Deichselarm, (die zwei Arme an der Vorderachse, zwischen welche die Deichsel gesteckt wird), Cig.; auch die ähnliche Vorrichtung an der Hinterachse, C.; — das Wagezünglein, Cig., C.; — der Schlüsseldorn, der Schlossdorn, C.; — = črtalo, das Pflugeisen, C.; — der Jochsprießel, C.; — 3) neka riba: navadni j., die gemeine Zunge oder Sohle (solea vulgaris), Erj. (Ž.); — 4) rastline: jelenov j., die Hirschzunge (scolopendrium officinarum), Tuš. (R.); (= jelenski j., C.); — pasji j., die Hundszunge (cynoglossum officinale), Tuš. (R.); — volovski j., die Ochsenzunge (anchusa officinalis), Tuš. (R.); — volovji j., die gem. Hirschzunge (scolopendrium vulgare), Ponikve, Tolm.- Erj. (Torb.); — kačji j., die Natternzunge (ophioglossum), Cig., C., Medv. (Rok.); — ovčji j., der Spitzwegerich (plantago lanceolata), Cig., C.; — kurji j., der Vogelknöterich, C.; — 5) die Sprache; s tujimi jeziki govore, Trub.; materin j., die Muttersprache, Cv.; = materinski j., Cig.; ( nav. materni j.); knjižni j., die Schriftsprache, die Büchersprache, Cig., Jan., nk.; = književni j., Cig.; uradni j., die Amtssprache, nk.; učni j., die Unterrichtssprache, nk.; — cerkveni j., die Kirchensprache, Cig., nk.
34. junák, m. 1) der Jüngling, lediger Bursche, ogr.- C., Valj. (Rad), Goriš.; — 2) der Bräutigam, C.; der Geliebte, Rez.- Baud.; — 3) der Held, der Recke, Jan.; — 4) tega nisem junak narediti, storiti, ich bin nicht imstande, nicht Mannes genug, dies zu thun, Jan., Tolm.- Štrek. (Let.).
35. kahljáti, -ȃm, vb. impf. 1) = hahljati, hervorsprudeln, Jan.; Krka kahlja kar na ravnem iz tal, kakor iz grla, Glas.; vino iz soda kahlja, Z.; k. se = zelo kaditi se, Tolm.- Štrek. (Let.); — 2) k. se, laut lachen: k. se od veselja, LjZv., Kr.
36. 2. kašica, f. das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), Bodrež ( Goriš.)- Erj. (Torb.); — prim. it. cassa, lat. capsa, Štrek. (Let.).
37. 2. kȃška, f. k. sv. Ivana, die Spierstaude (spiraea aruncus), Razdrto- Erj. (Torb.); — prim. 2. kašica, Štrek. (Let.).
38. kíle, -eta, n. snet pri turščici, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
39. klȃłnik, m. = oklo, kel, der Hauzahn des Schweines, Tolm.- Štrek. (Let.).
40. klasníca, f. 1) bilka, ki ima klas, Tolm.- Štrek. (Let.); — 2) das wollige Honiggras (holcus lanatus), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
41. klẹščáriti, -ȃrim, vb. impf. pri oranju klešče držati, Cig., Kr., Tolm.- Štrek. (Let.).
42. kljúč, m. 1) der Haken: der Widerhaken, damit Stroh oder Heu aus einem Haufen zu raufen, Aeste an sich zu ziehen u. dgl.; požarni k., der Feuerhaken, DZkr.; — 2) etwas Hakensartiges; die Schlüsselrebe: trtna mladika tako odrezana, da se je še košček stare rozge, iz katere je zrasla, drži; tudi sploh: der Rebensetzling; — der Zuganker ( mont.), V.-Cig.; — der Rahmen beim Pfluge, V.-Cig.; die Stuhlsäule am Dachgerüste, Krn- Erj. (Torb.); — = cestni ovinek, Kras- Štrek. (Let.); ključi, Serpentinen, Notr., Rihenberk- Erj. (Torb.); cesta čez Ljubelj gre v ključe, Z.; — ključi, vezi pri košu na vozu, Sv. Peter- Erj. (Torb.); — ključ žerjavov, ein Zug Kraniche, Cig.; — 3) der Schlüssel; pod k. dejati, einsperren; pod ključem imeti, unter Schloss verwahren; k. od vrat, od veže, der Thürschlüssel, der Hausthorschlüssel, Levst. (Zb. sp.); meni luč, tebi ključ, ali: v roko luč, iz roke ključ (= po smrti prehaja posest v druge roke), Npreg.; — das Schränkeisen zum Schränken der Säge, Cig.; — der Schraubenschlüssel; — der Reiber oder Wirbel (pri pipi), DZ.; — das Orgelregister, C.; — der Stempel oder Kolben der Handspritze, Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.); — ključi, die Schlusssteine bei Wölbungen und Kalköfen, Cig., Notr.; — sv. Petra ključ, neko ozvezdje, Pjk. (Črt. 259.); — "rimskega ključa iskati" = neka pastirska igra, Vest. I. 126.; — der Molo, Vrt.; — 4) die Schlüsselblume (primula), C.; — das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — sv. Petra k., der Erdrauch (fumaria), C., Tuš. (B.), Strp.; die Himmelskerze (verbascum thapsus), C.
43. klobúk, m. 1) der Hut; k. na glavo dejati, sneti, den Hut aufsetzen, abnehmen; — železni k., der Helm, C., Jan.; k. Boga očeta, (neko ozvezdje), Pjk. (Črt. 260.); — 2) die Deckgarbe auf Mandeln, C.; — der Destilierhelm, Cig.; kotlov klobuk, der Helm der Brantweinblase, DZ.; — der Dachstuhl, Cig.; — 3) der Glockenmantel, Cig.; — 4) die Blase auf einer Flüssigkeit, Cig.; klobuk se dela na mleku, (kadar vre), jvzhŠt.; — die Essigmutter, Cig., M., BlKr., jvzhŠt.; — na nekaterih jedeh se dela klobuk, t. j., prevlečejo se z nekako mreno po vrhu, Tolm.- Štrek. (Let.); — 5) morski klobuki, Quallen (medusae); navadni morski k., die gewöhnliche Ohrenqualle (aurelia aurita), Erj. (Ž.); osipni k., die Wurzelqualle (rhizostoma Cuvieri), Sesljan pri Divinu- Erj. (Torb.); — 6) eine Art großer Schwamm, Rez.- C.; — zlati k., der Türkenbund (lilium martagon), Cig., Tuš. (B.); — črni k., die Käsepappel (malva rotundifolia), Cig., Medv. (Rok.).
44. klopúša, f. = kopuča, več lešnikov ali orehov vkupe, Tolm.- Štrek. (Let.).
45. kmisati se, -am se, vb. impf. = kisati se, kujati se, jokaje stokati, Tolm.- Štrek. (Let.).
46. kolìč, -íča, m. 1) dem. kol; kleiner Pfahl, Stecken; der Zaunpfahl, Cig., M., Vest.; — tudi kǫ́lič; kólič, -íča, die Korbrippe (tisti kol pri košu, okrog katerega gredo vitre), Tolm., Cerkljansko- Štrek. (Let.); — 2) kolíč, der Arbeiter, der die Rebenpfähle in die Erde steckt, der Bestecker, jvzhŠt.
47. kołníca, f. 1) der Wagenschoppen, Cig., Jan., C., DZ., Notr.; — kǫ́lnica, Valj. (Rad), Rib.- M.; — 2) das Wagenbrett, ogr.- C.; — kolníce, ein Wagen mit solchen Brettern, zum Verführen des Düngers, Dol.; — 3) = kolnik, kolinjak, C., Koborid ( Goriš.)- Štrek. (Let.); črez kolnice bežati, über Hals und Kopf fliehen, V.-Cig.
48. kolǫ́vski, adv. durcheinander, im Wirrwarr: vse je šlo k., Tolm.- Štrek. (Let.).
49. kompȃva, f. die stengellose Eberwurz (carlina acaulis), Cig., Jan., Tuš. (R.); tudi: kǫ́mpava, Kr.- Valj. (Rad); — kompȃva = kostanjeva ježica, Tolm.- Štrek. (Let.); — prim. popava.
50. kónčnik, m. 1) der Afterdarm, der Mastdarm, Cig.; — 2) = končnica, das Endbrett am hölzernen Bienenstock, C., Tolm.- Štrek. (Let.); — 3) der Endlaut, Jan. (H.).
51. konják, m. 1) der Pferdestall, Cig., Jan., C.; iskri konji so jim stali v konjaku, Zv.; le urno zapri kobilo v konjak, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Pferdehufnagel, Tolm.- Štrek. (Let.).
52. kǫ̑njcer, -rja, m. die Felsenspitze, Tolm.- Štrek. (Let.).
53. korúze, -eta, n. kljuse, malovreden konj, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
54. 2. kosı̑łnica, f. pletenica, jerbas, ki ga nosijo ženske na glavi (ker v njem nosijo delavcem "kosilo" na polje), Tolm.- Štrek. (Let.).
55. košı̑rna, f. "podstava pri gnojnem košu, da vanjo vtikajo količe", Tolm.- Štrek. (Let.).
56. kozȃrnik, m. sir iz sladkega mleka, Tolm.- Štrek. (Let.).
57. kozomòr, -mǫ́ra, m. = sodrag, babje pšeno, Stopice- Erj. (Torb.); sneg v kroglicah, srež, Tolm.- Štrek. (Let.).
58. kȓčnica, f. 1) žila k., die Krampfader, Tolm.- Štrek. (Let.); — 2) die Hundszunge (cynoglossum), C.; tudi: das Johanniskraut (hypericum perforatum), C.
59. krę́čniti, krę̑čnem, vb. pf. nerodno stopiti, da v sklepu zaboli, Tolm.- Štrek. (Let.).
60. krẹ̑gati, -am, vb. impf. 1) k. koga, jemanden mit Worten züchtigen, auszanken, ausmachen; za vsako reč me krega; — 2) k. se, mit einander zanken, hadern; — čreva se mu kregajo, es knurrt ihm im Leibe, Cig., Jan.; s pametjo se k., vernunftwidrig handeln, Z.; — k. se nad kom, na koga, auf jemanden losschreien, ihn auszanken; — 3) = zvati, klicati: kako ga kregate? Kameno na Soči- Štrek. (Let.); — 4) kriegen, Krieg führen: z evangelijem kregajo zoper smrt, Trub.; — prim. srvn. kriec, kriegen, Cv. X. 12., Štrek. (Let.).
61. krnáti, -ȃm, vb. impf. = nagibati (čoln): veter krna, Barkovlje ( Prim.)- Štrek. (Let.).
62. kúkovica, f. der Wurmstich am Holze, bes. in einem Fasse, C., jvzhŠt., Sv. Lucija ( Goriš.)- Štrek. (Let.); — prim. kukec 1).
63. kúpica, f. dem. 1. kupa; 1) der Trinkbecher, das Trinkglas, Cig., Jan., Št., Dol.; — 2) cvetna k. = čaša, der Blütenkelch, C., M.; — 3) der Schröpfkopf, das Schröpfhorn, Meg., Dict.- Mik., Cig., Jan., C.; s kupicami puščati, schröpfen, Meg.; kupice staviti, Z.; — 4) vsi prsti ene roke vkup stisnjeni, ščipec: tako me je zeblo, da nisem mogel narediti kupice, Tolm.- Štrek. (Let.).
64. 1. kúpiti, -im, vb. pf. kaufen; na dražbi k., bei der Licitation erstehen, Cig., nk.; pameti si k., Lehrgeld bezahlen, Cig.; kakor sem kupil, tako prodajam, wie ich es gehört habe, so erzähle ich es, Cig.; — dobro k., einen guten Kauf thun; leta komu k., jemanden für großjährig erklären lassen, Tolm.- Štrek. (Let.); jerob mu je leta kupil in ga oženil, LjZv.; — kupilo mi je oči, es hat meine Blicke an sich gezogen, Jurč.
65. kȗpščək, -ščka, m. mala južina, Tolm.- Štrek. (Let.); — prim. kopščak, kopsko.
66. 2. kȗrəc, -rca, m. kurjak 1), der Hühnerkoth, Cerkljansko- Štrek. (Let.).
67. kȗrjica, f. 1) die Hühnerfeindin: lisica k., Jan. (Slovn.); — 2) die Hühnerlaus, der Federling (menopon pallidum), Solkan- Erj. (Torb.), Štrek.; — 3) die Nieswurz (helleborus niger), Kr.- Valj. (Rad), Tuš. (R.), Nov.- C.; = kurja smrt, C.; (das Schneeglöckchen, Cig.; — das Märzveilchen, C.); — 4) das Hühnerauge, Tolm.- Štrek. (Let.); — 5) das Hühnerhaus, Mur., Jan.
68. lȃjati, -jam, -jem, vb. impf. bellen; l. na koga, nad kom, jemand anbellen; lajal je rad na tati, Rog.; — schreien, keifen, schmälen, Cig., Jan., M.; — lärmen: fantje okoli hiše lajajo, Dol.; — "štulec" mu lajajo, man schilt ihn "štulec", Idrija; l. = zvati, klicati, Goriš.- Štrek. (Let.).
69. lȃs, -ı̑, f. dolga ranta, na kateri stoje streharji, Tolm.- Štrek. (Let.); — prim. 2. laz.
70. lástən, -stna, adj. 1) eigen; svojo lastno hišno imeti; lastna volja, der Eigenwille, C.; lastna ljubezen, Eigenliebe, Mur., Cig., Jan.; lastna hvala, das Eigenlob, Cig., Jan.; lastna škoda ga je izučila, er ist durch eigenen Schaden klug geworden, Cig.; — lastno ime, der Eigenname; — 2) zahm, zutraulich, Goriš.- Štrek. (Let.).
71. lȃvti, m. pl. strm, skalovit svet, kjer trava raste, Tolm.- Štrek. (Let.).
72. 1. lȃz, m. 1) baumleere Fläche im Walde, das Gereute, das Neuland, neuer Acker, neue Wiese (meist umzäunt); laze delati, Cig.; laze žgati, Dol.- Mik.; laze kopati, Z.; — 2) eine leere Fläche im Weingarten oder Acker, Št.- C.; — na laz orati = ne delati leh, Tolm.- Štrek. (Let.).
73. 2. lę́ca, f. das Trinkgeld, C., Polj., Tolm.- Štrek. (Let.); — prim. bav. ze letz geben = als Trinkgeld geben, Levst. (Rok.).
74. 1. lẹsník, m. 1) = lesnika, der Holzapfelbaum, M.; — der Holzapfel, Cig.; — 2) shramba za les, Tolm.- Štrek. (Let.).
75. leščúr, -rja, m. neka školjka (pinna squamosa), Barkovlje- Štrek. (Let.); — prim. luska.
76. lẹ̑ška, f. trdo, gladko in svetlo seno po planinah, Erj. (Torb.); — iz it., Štrek. (Let.).
77. lísast, adj. 1) mit einem oder mehreren Flecken versehen, gefleckt; lisast konj, ein Pferd mit einer Blässe; lisasta krava, svinja; — = plešast, eine Glatze habend, Mur., C.; — 2) = prismuknjen, Tolm.- Štrek. (Let.); lisasto napraviti, narediti, einen dummen Streich begehen, Cig.
78. lı̑səc, -sca, m. 1) ein männliches Thier mit einer Blässe an der Stirne (Pferd, Ochs, Schwein u. dgl.); — der Distelfink, Jarn., Cig., Jan., Nov.- C.; — 2) = prismuknjen človek, Tolm.- Štrek. (Let.); — 3) der Kälberkropf (chaerophyllum), C., Medv. (Rok.); krvavi l., die europäische Erdscheibe oder das Schweinsbrot (cyclamen europaeum), Cig., Tuš. (R.).
79. lǫ́nica, f. 1) der Heuhaufe auf Wiesen, Cig., Jan., Hal.- C., Kras- Erj. (Torb.); kup sena naložen na vejevje, da se lahko potegne s planine nizdolu, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); l. slame, ein Strohhaufen, Cig., C.; — 2) die Spannung eines Hügels, vzhŠt.- C.
80. lopotàv, -áva, adj. plapperhaft, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
81. lopùč, -úča, m. = tolmun, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.);— prim. lopoč.
82. luti, f. pl. ozka pa globoka skalnata struga ("lùti" prim. bav. wasserlot, aquaeductus?), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
83. macǫ̑la, f. der Schlägel (im Bergwerk), Cig.; dicker Hammer, Kras- Štrek. (Let.); težko kladivo, s katerim tolčejo na drago, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. it. mazzuolo (ben. mazzòla), Štrek. (Let.).
84. máčək, -čka, m. 1) der Kater; tu maček na ognjišču leži = hier ist Schmalhans Küchenmeister, Cig.; — divji m., der wilde Bergkater, Cig., C.; — 2) razno orodje: der Anker; železni m., Hip. (Orb.); mačka spustiti, den Anker werfen, Šol., nk.; = mačka zasaditi, DZ.; = m. vreči, Cig., DZ.; barke so mačke v morje vrgle, Vod. (Nov.); železne mačke iz vode vleči, Jsvkr.; mačke spuščene imeti, vor Anker liegen, Šol.; = na mačku stati, Cig., Šol.; = na mačku počivati, Cig.; mačke vzdigniti, die Anker lichten, Z.; — der Angelhaken, Cig., Jan.; — der Brandhaken, Cig., Jan., Kr., SlN.; eine Art Wagensperrhaken: maček se v zemljo zasadi in zadržuje voz ali sani, Dol., Notr., jvzhŠt.; — in den Sägemühlen die Stange mit dem Haken, welcher das Schiebezeug bewegt, das Scharnier, Cig.; — der Kugelzieher, der Flintenkrätzer, Cig., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); der Korkzieher, V.-Cig., Temljine- Štrek. (Let.); — die Rolle am Ueberfuhrseile, Mariborska ok.- C.; — 3) langer lederner Geldbeutel, den man um den Leib befestigt, die "Katze", Cig., Jan., usnjat m., LjZv.; imaš polnega mačka, Erj. (Izb. sp.); — = skrit zaklad, Mur., Zora; — 4) der Seitenbaum des Dachstuhles: maček drži špero, Zora; — 5) der Katzenkopf (eine Apfelart), Cig.; — 6) apneni m. = lehnjak, der Kalktuff, Jan. (H.).
85. 1. malìč, -íča, m. 1) (prav za prav: der Kobold), der Teufel, Vas Krn- Erj. (Torb.); blizu to, kar bes, zlodej, Tolm.- Štrek. (Let.); — 2) der Götze, Jarn.; — prim. mal, klein.
86. mečı̑łnik, m. der Ort, wo das Obst abliegt: vsak otrok ima svoj mečilnik, Otaleže- Štrek. (Let.).
87. mečílọ, n. 1) das Erweichungsmittel, Cig., Jan.; — das Abführmittel, Cig., Jan.; — 2) die Mauke: sadje v mečilo dejati, das Obst in die Mauke (zum Abliegen) legen, Cig.; — prostor, kjer meče orehe, da oblatovje razpoka, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
88. mekína, f. die Getreidehülse: reso noseči mešiček (luščina), v katerem tiči žitno zrno, Tolm.- Štrek. (Let.); nav. pl. mekine, die Kleien: luščine od žita, ki se v stopah pha, posebno od prosa, Kr.; tudi: luski od lanenih glavic, SlGor.
89. meljȗšnik, m. ein verzärtelter Mensch, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.).
90. mę̑rək, -rka, m. die Fliege auf dem Gewehrlaufe, das Visierkorn, C., Z., Tolm.- Štrek. (Let.).
91. mę̑vža, f. ein feiger, zaghafter, wehleidiger Mensch; — ein Ignorant, ein nichtsnutziger Mensch, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — ein unreifes Geschöpf, C.
92. mezȇlj, m. = mozolj, Tolm.- Štrek. (Let.).
93. mę́žəlj, -žlja, (-žəljna), m. 1) der Prügel, Cig.; ni ga bil navajen drugače učiti, kakor le s palico ali s kakim mežljem, Bes.; — ein Stück Reif, das zwischen einen zu lockeren Reif geschlagen wird, der Philister, V.-Cig.; — 2) der Knoten ( z. B. an einer Wiede), Tolm., Cerkljansko- Štrek. (Let.); der Knoten am Faden, die Verwickelung im Garn, Cig.; — prim. nem. Miesel, kleine Holzstücke, Abfälle bei den Böttchern, kor.-nem. mus'l, ein Holzscheit, C. (?)
94. močeváti se, -ȗjem se, vb. impf. ringen: nekateri se jakujejo ali močujejo na različen način, Navr. (Let.); tudi: močevati (brez: se), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
95. mǫ́kalica, f. die Mehlbirne, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
96. mȏłnik, m. podvratnik pri živalih, nader, ( prim. kor.-nem. mulle f. mürrischer, hängender Mund, bav. molla, Schmerbauch), Štrek. (Let.).
97. morják, m. 1) der Seemann, der Schiffer, vzhŠt.- C.; der Matrose, Zora, DZ.; morjak-krmar, der Steuermatrose, DZ.; — 2) veter, ki od morja piha, der Meerwind, der Südwind, Idrija- Svet. (Rok.), Ip.- Štrek. (Let.).
98. 1. mòt, -ı̑, f. eine dicke Holzstange, Kras- Štrek. (Let.); drog, na katerem nosijo po hribih krste, ker vsled ozkih steza ne morejo rabiti nosil (par): na mot obesi se krsta ( prim. hs. motka, Stange), Tolm.- Štrek. (Let.); — prim. met, f.
99. mrtȃl, m. = možnar 1), ( prim. furl. mortàr), Tolm.- Štrek. (Let.).
100. nàc, náca, m. = norec ( prim. tirol.-nem. natz, alberne Person), Tolm.- Štrek. (Let.).
101. nȃčək, -čka, m. = nac, Tolm.- Štrek. (Let.).
102. nȃtje, n. = nat, pos. das Rübenkräutig, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.).
103. nìč, gen. ničę̑sar, 1) pron. nichts (v zanikanem stavku stoji nikalnica "ne" pred glagolom); nič večno ne trpi; ničesar ne pogrešam; nič ne pomaga; toda: iz ničesar ustvariti, Dalm.; k ničemur ni človek, er ist ein Taugenichts, C.; brez ničesar, ohne irgend etwas (ohne nichts); na nič spraviti (deti, dejati), zugrunde richten; na nič priti, zugrunde gerichtet werden; = v nič priti, Cig.; v nič iti, zugrunde gehen, Cig., Dol.; ali čemo biti, kar smo bili, ali bomo v nič, Vod. (Pes.); = pod nič iti: vse gre narobe, vse gre pod nič! Zv.; — v nič devati, herabwürdigen; — pod nič prodati, um einen Spottpreis verkaufen; = v nič prodati, BlKr.- M., Ravn.; to ni za nič, das taugt zu nichts; ta človek ni za nič; — za nič, um keinen Preis: za nič ne grem od doma; — ( gen. ničę̑sa, Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.); nı̑česa, vzhŠt.); — nič, indecl. nič ne pogrešam; iz nič ni nič; k nič spraviti, priti, BlKr.- M.; k nič biti, k nič deti, Levst. (Zb. sp.); pa mi kaj dajte, da ne bom brez nič, Jurč.; — 2) rabi v okrepčavanje nikalnice: gar nicht; nič nisem zadovoljen ž njim, ich bin mit ihm gar nicht zufrieden; nič se ne boj! habe gar keine Furcht! — (z izpuščenim glagolom) nič napačen mož! ein gar nicht übler Mann! — 3) nič, m. indecl. der Niemand, das Nichts: ta nič! Notr.; — prepotoval sem križem svet, a vendar sem ostal nič, Levst. (Zb. sp.); vražji nič, BlKr.- M.; za prazen nič se prepirati, Tolm.- Štrek. (Let.); (včasi se sklanja: nìč, gen. níča, Notr.; z ničem in hudičem vse pustiti, Jurč.); — ( n. po vzgledu nem. "das Nichts": prazno nič, Bas.; nič je dobro za oči, das Nichts ist für die Augen gut, Cig.).
104. nọ̑s, nọ̑sa, nosȃ, nosȗ, m. 1) die Nase; iz nosa mu kri teče; pred nosom, vor der Nase; = in nächster Nähe; na vrat na nos, über Hals und Kopf; tenak nos imeti, eine feine Nase haben; po nosu dati, dobiti, einen Verweis geben, bekommen; pod nos dati ali dobiti, etwas derb zu verstehen geben oder bekommen; golo resnico komu pod nos tiščati, jemandem derb die Wahrheit sagen; pod nos se mu je pokadilo = es war ihm nicht recht, es hat ihn verschnupft; nos obesiti, pobesiti, die Nase hängen lassen; imeti koga na nosu, auf jemanden böse sein, Tolm.- Štrek. (Let.); nos vihati, die Nase rümpfen; = z nosom mrdati, Dict.; nos visoko nositi, hochmüthig sein, vzhŠt.- C.; na nos komu kaj obesiti, auf die Nase binden; za nos voditi, bei der Nase herumführen, täuschen; v vsako reč nos vtekniti, überall seine Nase haben; sam se za nos primi! achte auf dich selbst, zupfe dich an deiner Nase! — za en nos tobaka, eine Prise Schnupftabak; — 2) ein nasenförmiger Zacken, Cig.; — der Gießschnabel bei Töpfen u. dgl., Cig., C., Dol.; — der Schiffsschnabel, Cig., Jan., Zv.; ladijski n., Jan. (H.); — 3) die Landspitze, das Vorgebirge, das Cap, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; ( rus.).
105. 1. nù, interj. 1) wohlan! Alas., Dict., Mur., Cig., Mik., Dol.; nu vže! auf denn, wohlan denn! Meg., Dalm.; nu, storimo si mesto! wohlan, lasset uns eine Stadt bauen! Dalm.; nu tedaj, vi bogati, plačite se! wohlan, ihr Reichen, weinet, Dalm.; nu, bratje, pomagajte! Dict.; — z osebnimi obrazili: nuta, nute, Mur., Mik., Levst. (Sl. Spr.); — naj nu = naj no: Mati, mati, naj nu grem! (lass mich doch gehen!) Levst. (Zb. sp.); — 2) = not, glej, Ben.- Kl.; — 3) ja freilich, ja wohl, natürlich, Idrija- Štrek. (Let.).
106. obalíti, -ím, vb. pf. niederwerfen, kajk.- Valj. (Rad); v pekel se o., in die Hölle stürzen, Krelj; — niederreißen, ogr.- C.; (Rebenaugen bei der Hau) abstreifen, C.; — o. ceno, den Preis herabsetzen, C.; dolg o., die Schuld bezahlen, Dict., C.; greh o., die Sünde abschütteln, kajk.- Valj. (Rad); — abschaffen, Jan., C.; — umstürzen, o. se, umstürzen ( intr.), Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.), Vrt., (obáliti) Vas Krn- Erj. (Torb.); — iz: obvaliti.
107. obáriti, -im, vb. pf. 1) abbrühen, absieden, abkochen, Mur., Cig., Jan., Šol., Npes.-Vraz, Gor., jvzhŠt.; o. klobase, Gor.; obarjena riba, Vod. (Izb. sp.); — 2) mleko se je obarilo = zgrizlo ali zajedlo se je, Soška dol.- Erj. (Torb.); ako se sladko mleko že toliko skisa, da se naredi skuta iz njega, pravijo: mleko se je obarilo, Štrek. (Let.); — menda tudi obaríti; iz: obvariti.
108. obdáti, -dám, vb. pf. 1) umgeben, Mur., Cig., Jan., nk.; z nasipom o., mit einem Wall umgeben, Cig.; z grozo o., umgrauen, Cig.; (po nem.); — obdan, vom bösen Geiste besessen, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); s hudim obdan, Jsvkr.; — 2) = porajtati, marati: sich kümmern: ne obda nič = ne mara nič, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
109. oblı̑čje, n. 1) das Antlitz, das Gesicht; od obličja do obličja, von Angesicht zu Angesicht; pred obličjem srditega in pravičnega sodnika, Jsvkr.; — 2) = krinka, die Maske, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
110. obnȃšanje, n. 1) die theophorische Procession, Notr.- Levst. (Rok.), Štrek. (Let.), Črniče ( Goriš.); — das Kirchweihfest, Ip., Kras, Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) das Betragen, das Benehmen; — die Geberden, die Action ( z. B. eines Schauspielers), Mur., Cig.; — 3) das Verleumden, C.
111. obrȃsnik, m. die Narbe, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
112. obȓca, f. der Fußtritt, Tržaška ok.- Štrek. (Let.).
113. obrẹ́zniti, -rẹ̑znem, vb. pf. scharf schmecken; ostro, kiselkasto vino obrezne, t. j. vreže, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
114. obŕsniti se, -bȓsnem se, vb. pf. = popraviti se: živina se obrsne (= odebeli), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. brsen, brsten.
115. ogrȃjnica, f. ograjeno zemljišče, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
116. okọ̑, očę̑sa, n. 1) das Auge; pl. očę̑sa (oka, ogr., kajk.); očı̑, f. pl. das Augenpaar lebender Wesen, die Augen; več vidijo oči od očesa, Jan. (Slovn.); medlo oko, ein müdes Auge, Cig.; debelo o., das Glotzauge, Cig.; bistro o., ein lebhaftes Auge; vdrte oči, hohle Augen; krvavo oko, das Blutauge, Cig., C.; solzne oči, thränenfeuchte Augen; z vprtimi očmi, mit unverwandten Augen, Cig.; z golim očesom, z golimi očmi, mit bloßen, unbewaffneten Augen; = s praznimi očmi, jvzhŠt.; na oči, dem Augenscheine nach, Vrt.; na oči je kakor novo, LjZv.; = na oko, C.; na ọ̑kọ, Valj. (Rad); = po očeh, Cig.; na oko, nach dem Augenmaße: na o. preceniti, DZ.; = na oči, Cig.; = kakor oči kažejo, Cig.; na prve oči, auf den ersten Anblick, C.; na oko vzeti (dejati) koga, einen aufs Korn fassen, Cig.; na očesu imeti, auf dem Korne haben, Cig.; pod oči dobiti koga, jemanden zu Gesichte bekommen, Danj. (Posv. p.); pred očmi biti komu, jemandem vorschweben; izpred oči izginiti, aus den Augen schwinden; oko se je prijelo česa, das Auge haftet an etwas, Cig.; povsod oči imeti, auf alles achtgeben; oko (oči) imeti na kaj, ein Augenmerk auf etwas haben, Cig. (T.), DZ.; oči obračati v koga, jemandem Blicke zuwerfen, Cig.; o. vpreti v koga, jemanden mit den Augen fixieren, Cig. (T.); očesa ne zgeniti, mit unverwandtem Auge hinblicken; oči pasti, die Augen weiden; oči pobesiti, den Blick senken; = oči po sebi vreči, Ravn.; oči kam vreči, einen Blick irgendwohin werfen, jvzhŠt.; A mladenič na devico, Ona meče nanj oči, Levst. (Zb. sp.); z očmi streljati, feurige Blicke werfen, C.; vse se godi pod njegovim očesom (unter seiner Controle), Levst. (Močv.); oči komu obrniti na kaj, jemanden auf etwas aufmerksam machen, DZ.; oko imeti obrnjeno na kaj, einer Sache Aufmerksamkeit schenken, Levst. (Nauk); v oči biti, hervortreten, Cig. (T.); zelene rože preveč v oči mahajo, Jurč.; to je preveč na očeh, das ist zu auffallend, Svet. (Rok.); blisk oči vzame (jemlje), der Blitz blendet, C., Vrt.; svetloba oči jemljoča, Ravn.; iz oči v oči, von Angesicht zu Angesicht, Cig., Jan., C.; niti iz ọ̑či v ọ̑či nikogar ne pogleda, Jurč.; v oči povedati komu kaj, jemandem etwas offen, ins Gesicht sagen, C.; iz oči v oči povedati, offen sagen, V.-Cig., Jan.; iz oči (z oči) v oči psovati koga, Mik.; povedimo si resnico iz oči v oči, Levst. (Zb. sp.); dokoder oči neso, so weit das Auge reicht, LjZv.; za oči se zgrabiti, = zu weinen anfangen, C.; oči tiščati = weinen, Bas.; na oči komu kaj reči = v obraz povedati, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); imeti večje oči kakor želodec = mehr verzehren wollen, als der Magen verträgt, Cig.; dal bi mu oko iz glave = er gäbe ihm das Herz aus dem Leibe, Cig.; ne da mu več lepega očesa, er gönnt ihm keinen freundlichen Blick mehr, Ravn., LjZv.; ne dado jim dobrega očesa, Jap. (Prid.); imeti malo očesa za koga, jemanden ziemlich gerne sehen, Jurč.; — 2) slepa oka, die Schläfe, Mur.; — 3) kurje oko, das Hühnerauge (am Fuße); kurja očesa imeti na nogi; = žabje oko, Mur.; — 4) das Auge (auf der Karte, dem Würfel), Cig.; — 5) der Fingerringstein, C.; — rakova oka, die Krebssteine, C. ( Vest.); — 6) das Auge (an den Reben, Bäumen u. dgl.), die Blatt- o. Blütenknospe; pl. očesa: vinska trta je pognala očesa, Ravn.- Mik.; (tudi: oka, trsova, drevesna oka, C. [ Vest.]); — 7) die Narbe (im Ei), der Hahnentritt, Cig. (T.); — die Narbe (bei Hülsenfrüchten), der schwarze Keim (an den Bohnen), Cig.; — der Spiegel ( zool.), Cig. (T.); — 8) die Masche (in Netzen, im Strickwerk), die Schlinge am Seil, V.-Cig.; oka v mreži, Zv.; — 9) rastline: volovsko o., die weiße Wucherblume o. Orakelblume (chrysanthemum leucanthemum), Cig., Jan., Tuš. (R.); — pasje o., das Flohkraut (pulicaria), Dict.; tudi: das Mückenkraut (inula conyza), C.; — hudičevo o., die Einbeere (paris quadrifolia), Z., C.; — kurje o., das Gauchheil (anagallis), Pjk. (Črt.); — ptičja očesa, die Becherblume (poterium polygamum), Josch; — mačje oči, das Sumpf-Vergissmeinnicht (myosotis palustris), Cig., Jan., Tuš. (R.).
117. 2. okrę́tən, -tna, adj. = nemaren, gnusen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); menda nam. ohreten; prim. 1. hretiti se.
118. olȗsk, m. die Kornhülse, C.; oluski, die Heidekornhülsen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.), Poh.
119. omę́ti, m. pl. slabša moka za svinje, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
120. opalíkovəc, -vca, m. = oblikovec, drobno, nerazcepljeno drevo, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
121. opìh, -píha, m. der Sellerie (apium graveolens), Habd., Jan.; — die Petersilie (petroselinum sativum), Tolm., Ben.- Štrek. (Let.); — der Hahnenfuß (ranunculus), (opíh) Ip.- Erj. (Torb.); — prim. nem. Eppich, iz lat. apium.
122. opláziti, -plȃzim, vb. pf. streifen, Cig., Jan., M.; oralo oplazi, kadar tako zdrkne, da pusti celino za seboj, Lašče- Levst. (Rok.); oberflächlich, nicht tief pflügen, Z., Tolm.- Štrek. (Let.); abstreifen: kožo komu o., C.; — o. koga, jemanden tüchtig schlagen, Cig., C., Lašče- Levst. (Rok.).
123. oplésnọ, n. der Rist des Fußes, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
124. opočítati, * -čı̑tam, vb. impf. = očitati, vorwerfen, nachsagen, nachtragen, Jan., Tolm.- Štrek. (Let.), Polj.
125. 2. osẹ́niti, -im, vb. pf. = osedniti, aufreiben, wund reiben, Cig., C., Tolm.- Štrek. (Let.); konja na hrbtu o., Dict.; osenjen konj, aufgerittenes Pferd, Cig.; — o. se, sich wund liegen, Cig.
126. osìp, -sípa, m. 1) das Behäufeln, C.; — 2) = nasip, der Erdwall, der Festungswall, Jan., C.; — = avber, kar voda nanese, Štrek. (Let.); — 3) der Kalkbrennerofen, C., Z.; — 4) der Abfall (der Blätter, Beeren), Cig., Jan.; — 5) der Hautausschlag, Nov.- C.; — 6) neka vinska trta, Ip.- Erj. (Torb.).
127. ósme, -səm, f. pl. neke palice pri statvah, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. osne.

   1 28 128 228  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani