osem (62)

1. ǫ́səm, num. acht; ob ósmih, um acht Uhr; pol osmih je, es ist halb acht Uhr; z osmimi se voziti, achtspännig fahren, Cig.
2. osẹ̑mci, m. pl. = ozemci, Mur., Cig., Jan.
3. osəmdánji, adj. = osemdanski, Cig.
4. osəmdánski, adj. achttägig, Mur., Cig.
5. ǫ́səmdeset, num. achtzig.
6. osəmdesetę̑r, num. achtzigerlei; — osemdesetero glav živine, achtzig Stück Vieh.
7. osəmdesetę̑rən, -rna, adj. achtzigfach.
8. osəmdesetę̑rica, f. eine Zahl von 80 Stück, Cig.
9. osəmdesetę̑rnat, adj. = osemdeseteren.
10. ǫ́səmdeseti, num. der achtzigste.
11. osəmdesetíca, f. der Achtziger, Cig.
12. osəmdesetína, f. der achtzigste Theil.
13. osəmdesetı̑nka, f. das Achtzigstel.
14. ǫ́səmdesetkrat, adv. achtzigmal.
15. ǫ́səmdesetkratən, -tna, adj. achtzigmalig.
16. osəmdesetlẹ́tən, -tna, adj. achtzigjährig.
17. osəmdesetlẹ̑tnica, f. das achtzigjährige Jubiläum.
18. osəmdnę́vən, -vna, adj. = osemdanski, Jan.
19. osemeníti, -ím, vb. pf. besamen, Dalm.- Cig., C., M.
20. osemę̑nje, n. die Samenhülle, Cig. (T.).
21. osəminštiridesetę̑rəc, -rca, m. das Tetrakontaoktoeder, Cig. (T.), C.
22. ǫ́səmkrat, adv. achtmal.
23. ǫ́səmkratən, -tna, adj. achtmalig.
24. osəmlẹ́tən, -tna, adj. achtjährig.
25. osəmnájst, num. achtzehn; ( prim. dvanajst in izvode).
26. osəmnájsti, num. der achtzehnte.
27. osəmnajstíca, f. der Achtzehner.
28. osəmnájstič, adv. achtzehntens.
29. osəmnajstína, f. der achtzehnte Theil.
30. osəmnajstı̑nka, f. das Achtzehntel.
31. osəmnják, m. der Achtender, Mur., Cig.
32. ǫ́semred, num. = osemdeset, Kor.- Mur.
33. ǫ́semredni, ** num. = osemdeseti, Kor.- C.
34. črnosemę̑n, adj. schwarzsamig, Cig.
35. drobnosẹ́menski, adj. kleinsamig, Cig.
36. enosẹ̑menski, adj. einsamig, Cig.
37. golosemę̑n, adj. nacktsamig, Cig. (T.).
38. kósəm, -sma, m. die Flocke, Dict., Cig., Jan., C.; — die Schneeflocke, Vod. (Izb. sp.); — k. prediva, ein Bund Flachs, Mur., Valj. (Rad).
39. kósəmčati, -am, vb. impf. neka igra z denarjem, ki iz klobuka iztresen kaže ali klavo ("kosem") ali pismo, Notr.
40. kósəmčək, -čka, m. dem. kosmec; das Flöckchen, Cig.; k. volne, Cig., Glas.
41. mnogosẹ̑menski, adj. vielsamig, Cig.
42. posəmnjíca, f. der Nachmarkt, Cig., C.; — prim. posenjmica.
43. bẹloglȃvčək, -čka, m. 1) dem. beloglavec, M.; osemdeset let stari beloglavček, Ravn.; — 2) = beloglavka, M.
44. 2. gúzati, -am, vb. impf. 1) mit zahnlosem Munde beißen, saugen, Mur., C., Z.; — 2) g. (se), mit dem Hintern wetzen, C.; = drsati se, Tolm.- Štrek. (Let.); — 3) schleppen, GBrda.
45. izpodpəhávati, -am, vb. impf. darunter hervorstoßen: darunter hervorwachsen: za vsacih osem ali štirinajst dni so izpodpehavale druge nove gobe, LjZv.
46. kósma, f. = kosem, die Flocke, C., Z.
47. kosmìč, -íča, m. dem. kosem; die Flocke, die Zotte, Cig., Jan., C.; — k. prediva, ein Bündel Spinnhaar, das Reistenbüschel, Jarn., Mur., Cig.; — das Bündel: prvotni k., das Primitivbündel, črevesni k., die Darmzotte, Erj. (Ž., Som.).
48. múzgati, -am, vb. impf. 1) quetschen, C.; — mit zahnlosem Munde essen, C.; (den Saft) aussaugen, C.; dete muzga namočen kruh ali jabolko, BlKr.; cukrene reči m., Štrek.; — 2) die ganze, unverletzte Rinde von einem frischen Stabe loslösen: vrba se da muzgati, C.; — lešniki se muzgajo t. j. se dajo lahko izrobkati, Gor.; — tudi: muzgáti.
49. múžiti, -im, vb. impf. 1) die Rinde von den saftigen Zweigen ablösen, ohne sie zu verreißen; m. vrbo, vrba se da m.; — m. se, saftig sein, schälbar sein: vrba se muži, V.-Cig., Dol.; — 2) zerquetschen, C.; grozdje m., ogr.- C.; — etwas Weiches kauen, essen: hruške m., Rez.- C.; — mit zahnlosem Munde essen, C.; — m. si oči, sich die Augen reiben, C.
50. osmokrátən, -tna, adj. = osemkraten, Cig., Jan.
51. ovijáč, m. 1) trsna mladika, ki od korenine požene ter se na kakih osem očes obrezana okoli posebnega kola ovije in priveže, Št. Jernej ( Dol.); — 2) der Ableitungscanal an der Straße, Cig., Z.
52. plásəm, -sma, m. = kosem, die Flocke, Jan.
53. polovníca, f. 1) die Halbhube, Jan.; — 2) = pol mernika, Cig., Met.; (1/4 mernika, Gor., Lašče- Levst. (Rok.); = mera štirih bokalov, Temljine [ Tolm.], = mera osem bokalov, na Cerkljanskem- Štrek. [Let.]).
54. poskúbsti, -skúbem, vb. pf. nacheinander ausraufen, abrupfen; perje p. gosem.
55. priplahútati, -am, vb. pf. eig. mit den Flügeln schlagend herankommen: in weitem, losem Gewande daherkommen, Z.
56. pripòr, -póra, m. die Einschließung: kazen do osem dni pripora, Strafe der Einschließung bis zu acht Tagen, DZ.; začasni p., vorläufige Verwahrung, DZ.
57. semca, f., Cig., pogl. osemec.
58. spòł, spóla, tudi: spọ̑ł, spọ̑la, spolȗ, m. 1) das Geschlecht; moškega spolu, Dalm.; ženski s., Trub.; lepi s., das schöne Geschlecht, Cig., Jan., nk.; po spolu iti, sich begatten, Cig.; — das Geschlecht (in der Grammatik), Cig., Jan., nk.; — die Gattung, ogr.- Valj. (Rad); — 2) = rod, das Geschlecht: David govori v imenu človeškega spola, Jsvkr.; človeškega spola šola, Mik.; — 3) die einzelne Person eines Geschlechtes: moški s., das Mannsbild, Meg.; osemdeset moških spolov, Dalm.; vse moške spoli pobosti, Dalm.
59. téči, téčem, vb. impf. 1) laufen; teci po vode! — voz, ura, kolo na osi teče, C.; vrata tečejo, die Thüre bewegt sich leicht um die Thürangel; — koder solnce teče, povsod kruh se peče, Npreg.- Jan. (Slovn.); — in Umlauf sein: leseni denarji so tekli, Jsvkr.; tekoči denar, das Courantgeld, Cig., Jan.; — fließen: voda teče; tekoča voda; solze mu teko; — jed mi teče ( schmeckt), C.; — čas teče, die Zeit vergeht; uže teče tretje leto, kar je umrl, es ist schon das dritte Jahr seit seinem Tode; tekoče leto, das laufende Jahr; tekoči račun, die laufende Rechnung; — jezik, beseda mu gladko teče, er spricht geläufig, fließend; vse popoldne jim je jezik tekel, Jurč.; beseda, razgovor teče o čem, etwas ist Gegenstand des Gespräches, LjZv.; — opravki teko ( werden verrichtet) v redu, Levst. (Nauk); — pritožba teče ( geht) do občinskega odbora, Levst. (Nauk); — pravda, preiskava teče, der Process, die Untersuchung ist im Zuge, ist anhängig; — sin je tekel v dvajseto leto (war im 20. Jahre), Npr.-Krek; kam teče zajec, kadar je eno leto star? — v drugo, jvzhŠt.; osemnajsto leto tečem ( nam. v o. l.), Podkrnci- Erj. (Torb.); 10. leto mi teče, ich gehe ins 10. Jahr, Cig.; — 2) t. se = goniti se, läufig sein, Bolc- Štrek. [Let.].
60. tŕkəlj, -klja, m. 1) der Klöpfel, der Schlägel, Mur., Cig., C.; — der Prügel, C.; — 2) der Baumklotz, Cig., Jan., M., C., Zv., KrGora; — = okrogel kos debla v polenovi dolgosti: deblo je dalo osem trkljev, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
61. 1. zgŕniti, -nem, vb. pf. 1) zusammenlegen: ruho z., Dol.; v naglici z., zusammenraffen, Cig.; zusammenbringen, zusammenhäufen, Cig., Jan.; na kup z., Cig.; po skoposti z., zusammengeizen, Cig.; lakomnež vse zgrne, BlKr.; versammeln: z. vojsko na Lahe, Levst. (Zb. sp.); ptiči se zgrnejo (versammeln sich in einer großen Schar), Levst. (Rok.); versammelt ziehen: Zgrne se za njim vladik vseh osem, Levst. (Zb. sp.); z. se, zusammentreten, C.; voda se nad njim zgrne, Vrt.; zgrnili sta se te dve gori vrhu vojske, Jurč.; — 2) = razgrniti: ( pren.) z. koga po tleh, jemanden zu Boden strecken, Idrija; — abdecken, Cig.
62. zlȃt, zláta, adj. golden; z. križec; zlate gradove obetati; zlata moja mati! Npes.- C.; zlata pena, das Blattgold; zlato zrnje, das Grangold, Cig.; zlate nitke, das Haargold, Cig.; — zlata žila, die goldene Ader; — zlata poroka, die goldene Hochzeit; zlata maša, die Jubelmesse; — zlati, der Goldgulden, Meg., Trub., Krelj; tvoj denar, groš, marcel, zlati, tolar, Krelj; vol tri ali štiri zlate vreden, Krelj; sto zlatih, Krelj; en rdeč zlati, Jsvkr.; osem denarjev ali desetakov (Groschen) store en zlati (Gulden), Trub. (Post. 177.); rdeči zlati, der Goldducaten, Dict.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani