oseben (40)

1. osę̑bən, -bna, adj. die Person betreffend, Personal-, persönlich, Mur., Cig., Jan., nk.; osebno ime, der Personenname, nk.; — individuell, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
2. osebẹ́nik, m. = osebenjik, Dict., Mur.
3. osebẹ́njak, m. = osebenjek, Jurč.
4. osebẹ́njəc, -nca, m. = osebenjek, (osebenec) Jan., Zv.
5. osebẹ́njək, -njka, m. der Inwohner, jvzhŠt.; — der Besitzer einer kleinen Hube, (osebejek) Mik.; tudi: osebẹ̑njək, Dol.
6. osebẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. = osebenjek biti: als Fremdling leben, C.; pojdi in osebenjuj, kjer koli moreš, Dalm.
7. osebẹ́njica, f. die Inwohnerin, Jan., Mik.; tudi: osebẹ̑njica, Dol.
8. osebẹ́njik, m. = osebenjek, der Inwohner, (osebenik) Mur., Dict.
9. osebẹ́njka, f. die Inwohnerin, Jan., Št.
10. osebẹ́njkovati, -ujem, vb. impf. Inwohner sein: dal sem ji kočo, da osebenjkuje v njej, Jurč.
11. osebẹ́njstvọ, n. die Inwohnerschaft, das Inwohnerwesen, Z.
12. osebẹ́njščina, f. die Inwohnerschaft, jvzhŠt.
13. brezosę́ben, -bna, adj. unpersönlich ( gramm.), Jan.
14. edinoosę́bən, -bna, adj. edinoosebna sodišča, Einzelgerichte, DZ.
15. enoosę́bən, -bna, adj. einpersönig, Cig.
16. neosę́bən, -bna, adj. unpersönlich, Cig., Jan.
17. posę̑bən, -bna, adj. besonder(er); posebne sobe; p. otrok, ein Seitenkind, Z.; imam čas za posebno (zu eigenem Gebrauch), Svet. (Rok.); von besonderer Beschaffenheit, nicht gewöhnlich; če ne bo kaj posebnega, ne bom prišel; to so posebne hruške; neko posebno vino; ta reč se reže s posebnimi noži; — posebno, besonders, insbesondere, vornehmlich; in besonderem Grade; deček je priden, posebno, kadar spi; prišel sem posebno zarad tebe; — posebno lep; — sonderbar, eigenthümlich.
18. samosę́bən, -bna, adj. Selbst-: samosebno zatajevanje, die Selbstverleugnung, Jan.
19. sọ̑sebən, -bna, adj. = poseben, Dict., Mur., Cig., Jan., Trub. (Post.); sosebna (sus-) sorta, Dict.; soseben (sus-) dar božji, Dalm.; velika in sosebna (sus-) sreča, Jsvkr.; — sosebno = posebno (insbesondere, vorzüglich), Cig., Jan., Jurč., LjZv.
20. trojnoosę̑bən, -bna, adj. dreieinig: trojnoosebni Bog, Cv.
21. zọ̑sebən, -bna, adj. = poseben, Trub., Dalm.
22. briljānt, m. na poseben način izbrušen diamant, der Brillant.
23. hítrnik, m. poseben hlebček, ki se o peki prej speče nego drugi, Gor.
24. obsę̑bən, -bna, adj. 1) für sich bestehend, C.; obsebno, eigens, C.; — ausgezeichnet, C.; — 2) = oseben, persönlich, in Person, C.
25. osebẹ́jnik, m. = osebenjik, Levst. (Zb. sp.).
26. osebújnik, m. = osebenjik, BlKr.
27. osǫ̑bən, -bna, adj. = oseben, Personal-, persönlich, Jan., nk.
28. osobẹ́njək, -njka, m. = osebenjek, (osobenək) Jan. (H.).
29. osobẹ́njica, f. = osebenjica, die Inwohnerin, C., Št. Jernej ( Dol.).
30. osobẹ́njkovati, -ujem, vb. impf. = osebenjkovati, Jurč., Dol.
31. osobẹ́njstvọ, n. = osebenjstvo, die Inwohnerschaft, der Inwohnerstand, C.
32. osobẹ́njščina, f. = osebenjščina, osobenjstvo, C., Svet. (Rok.).
33. prezbiterijānəc, -nca, m. der Presbyterianer, Cig.; (prezbiterijanci so poseben del protestantov na Angleškem in v Ameriki).
34. razpredẹ̑łək, -łka, m. die Abtheilung: poseben r. prisilne delarnice, Levst. (Nauk); — die Rubrik, DZ.
35. sebẹ́nik, m. der Inwohner, Cig.; — pogl. osebenjek.
36. sebẹ́njək, -njka, m. der Inwohner, LjZv.; — pogl. osebenjek.
37. sebẹ́njkovati, -ujem, vb. impf. = osebenjkovati, LjZv.
38. subjektīven, -vna, adj. podmeten, oseben, subjectiv, Cig. (T.), nk.; subjektivna barva, Cig. (T.).
39. terı̑čnik, m. 1) der Flachsbrecher, Cig.; — 2) = poseben kruh za terice, das Brechelbrot, Mur., Cig.
40. zosebǫ́jən, -jna, adj. = zoseben, C.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani