Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

orodje (88)


  1. orǫ̑dje, n. das Werkzeug, das Instrument; coll. die Werkzeuge, das Zeug, die Geräthschaften; risalno o., das Reißzeug, Jan.; hišno o., das Hausgeräth, die Möbeln; (tudi: orọ̑dje, Dol.).
  2. blagorǫ̑dje, n. Vaše blagorodje! Euer Wohlgeboren! Cig., nk.
  3. bogorǫ̑dje, n. die Theogonie, Cig., Jan.
  4. preblagorǫ̑dje, n. Vaše p.! Euer Hochwohlgeboren! nk.
  5. veleblagorǫ̑dje, n. Vaše Veleblagorodje! Euer Hochwohlgeboren! nk.
  6. visokorǫ̑dje, n. Vaše Visokorodje! Euer Hochgeboren! nk.; rus.
  7. bəzálọ, n. orodje, s katerim se kaj beza: der Pfeifenräumer, die Räumnadel, V.-Cig., Zora; — = bezač, Cig.
  8. bogorǫ̑dstvọ, n. = bogorodje, Cig.
  9. brenčȃva, f. orodje za brenčanje, Levst. (Zb. sp.).
  10. brlǫ̑žje, n. das Gerümpel: z burklami, metlami, poleni, perilniki in z drugim takim orodjem in brložjem, LjZv.
  11. brȗndati, -am, vb. impf. na orodje gosti, ki brni, SlGor.; die Maultrommel schlagen, Cig., M., BlKr., Valj. (Rad).
  12. 2. capı̑n, m. eine Art spitzige Hacke, Mik.; orodje, s katerim les lovijo, ki po vodi plava, Levst. (Rok.), Št.; prim. nem. ( dial.) zappin, it. zappa, der Karst, Mik. (Et.).
  13. celǫ̑vje, n. coll. = orodje, Kres; — nam. cevovje (?); prim. cel, m.
  14. cę̑v, m. = orodje, Gor.; prim. nem. Zeug. (?)
  15. cę̑vje, n. = orodje, Jan.; prim. cev, m.
  16. cevǫ̑vje, n. coll. = orodje: čebelarsko c., Gol., Gor.; — prim. cevje.
  17. čəbelárski, adj. die Bienenzüchter, die Bienenzucht betreffend; čebelarsko orodje.
  18. četverostrùn, -strúna, adj. viersaitig: četverostruno glasbeno orodje, das Tetrachord, Cig.
  19. črtáłən, -łna, adj. Reiß-: črtalno orodje, das Reißzeug, Zeichenrequisiten, Cig., C., Levst. (Močv.).
  20. dẹ́kla, f. 1) das Mädchen (hlapica, die Magd), ogr.- C.; — 2) die Magd; za deklo služiti, als Magd dienen; kuhinjska d., die Küchenmagd; kravja d., die Kuhmagd; mala dekla, die Beimagd, Cig.; — 3) božja dekla, neko bajeslovno bitje, C.; božja dekla = smrt: prej bi bila omečila božjo deklo, belo smrt, Zv.; v vzklikih: božja dekla! jvzhŠt.; divje dekle, nekake Vile, Pjk. (Črt. 33.); — 4) die Dame im Schachspiel, Cig.; — 5) der Bandhaken, die Klammer der Böttcher, Cig.; — 6) neko orodje, s katerim se razbeljen žrebelj prijema, Železniki ( Gor.).
  21. drgáč, m. der Reiber (orodje), Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  22. drgȃłnik, m. der Reiber (orodje), Jan.
  23. drgálọ, n. 1) der Reiber (orodje), Cig., Jan.; das Reibezeug (bei der Elektrisiermaschine), Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — 2) die Flachsraufe, die Riffel, Cig., Nov.; za izmikanje klasja upotrebljuje se navadno drgalo, kakor pri lanu, Vrt.; — 3) der Pflock, an dem sich das Rindvieh auf der Weide reiben kann, C.
  24. dŕžən, -žna, adj. haltbar, dauerhaft, Cig.; trdno in držno orodje, LjZv.
  25. fagōt, m. neko glasbeno orodje, das Fagott; prim. it. fagotto.
  26. gasíłən, -łna, adj. Lösch-, Cig., Jan., Levst. (Nauk), nk.; gasilno orodje, die Löschgeräthschaften, Cig., Jan.; gasilna družba, die Feuerwehr, Levst. (Nauk); gasilni zakon, die Feuerordnung, Levst. (Nauk).
  27. gitāra, f. glasbeno orodje, die Guitarre.
  28. hārfa, f. glasbeno orodje, die Harfe.
  29. harmōnij, m. glasbeno orodje, das Harmonium, Cig. (T.).
  30. harmōnika, f. glasbeno orodje, die Harmonika; harmoniko vleči, die Harmonika spielen, Zv.; tudi pl. harmonike: na h. delati, die Harmonika spielen.
  31. heliostāt, m. orodje, katero solnčne žarke vedno v isto mer obrača, der Heliostat.
  32. heliotrōp, m. neki kamen, der Heliotrop; tudi neko zemljemersko orodje, das Heliotrop.
  33. instrumēnt, m. orodje, pos. glasbeno, das Instrument, Cig. (T.).
  34. kartāvna, f. neko strelno orodje, die Kartaune, Cig., Jan.
  35. katētər, -tra, m. neko cevasto ranocelniško orodje, der Katheter.
  36. klarinēt, m. glasbeno orodje, die Clarinette.
  37. klavīr, m. glasbeno orodje, das Clavier.
  38. kopáški, adj. Hauer-: cestno kopaško orodje, das Straßenschanzzeug, Levst. (Cest.).
  39. koračȗn, m. neko orodje: s koračunom ga je posekal, SlN.; — prim. 2. korača 3).
  40. kováłen, -łna, adj. 1) zum Schmieden, Beschlagen gehörig: kovȃłno orodje, das Beschlagzeug, Cig.; — 2) schmiedbar, Cig., Jan.
  41. krpȃłnica, f. 1) das Flickzimmer, DZ.; — 2) orodje, s katerim se izkopava repa, korenje, Dol.
  42. kvadrānt, m. četrt kota, astronomsko orodje: četrtnik, der Quadrant.
  43. kváriti, -im, vb. impf. 1) beschädigen, verderben; orodje k.; k. koga, jemandem Nachtheil zufügen, Cig.; bližnjega na poštenju k., C.; — 2) kvari mi = škoduje mi, Vrt.
  44. likȃłnik, m. ein Werkzeug zum Glätten, Cig., Jan.; — das Plätt- oder Bügeleisen, Cig., Jan., Levst. (Pril.), M.; — leseno, gobi podobno orodje za likanje, Notr., Gor.; — ein Glättholz der Schuster, Cig., M.; — das Mangholz, die Rolle für Wäsche, C.; ("líkavnik", Valj. [Rad]).
  45. līra, f. starodavno glasbeno orodje, die Leier; — (ein Sternbild), Cig. (T.).
  46. lı̑špałnik, m. orodje, s katerim se protje snaži (lišpa), Gor.
  47. lopúča, f. der Waschbleuel, Jarn.; — lopatasto orodje, s katerim se iz lanenih glavic seme tolče, KrGora.
  48. máčək, -čka, m. 1) der Kater; tu maček na ognjišču leži = hier ist Schmalhans Küchenmeister, Cig.; — divji m., der wilde Bergkater, Cig., C.; — 2) razno orodje: der Anker; železni m., Hip. (Orb.); mačka spustiti, den Anker werfen, Šol., nk.; = mačka zasaditi, DZ.; = m. vreči, Cig., DZ.; barke so mačke v morje vrgle, Vod. (Nov.); železne mačke iz vode vleči, Jsvkr.; mačke spuščene imeti, vor Anker liegen, Šol.; = na mačku stati, Cig., Šol.; = na mačku počivati, Cig.; mačke vzdigniti, die Anker lichten, Z.; — der Angelhaken, Cig., Jan.; — der Brandhaken, Cig., Jan., Kr., SlN.; eine Art Wagensperrhaken: maček se v zemljo zasadi in zadržuje voz ali sani, Dol., Notr., jvzhŠt.; — in den Sägemühlen die Stange mit dem Haken, welcher das Schiebezeug bewegt, das Scharnier, Cig.; — der Kugelzieher, der Flintenkrätzer, Cig., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); der Korkzieher, V.-Cig., Temljine- Štrek. (Let.); — die Rolle am Ueberfuhrseile, Mariborska ok.- C.; — 3) langer lederner Geldbeutel, den man um den Leib befestigt, die "Katze", Cig., Jan., usnjat m., LjZv.; imaš polnega mačka, Erj. (Izb. sp.); — = skrit zaklad, Mur., Zora; — 4) der Seitenbaum des Dachstuhles: maček drži špero, Zora; — 5) der Katzenkopf (eine Apfelart), Cig.; — 6) apneni m. = lehnjak, der Kalktuff, Jan. (H.).
  49. majı̑łnik, m. orodje, s katerim košarji majijo zeleno vrbje, Cig.
  50. mandolīna, f. neko glasbeno orodje, die Mandoline, Cig., Jan.
  51. manomētər, -tra, m. orodje za merjenje gostosti plinov in pare, gostomer, das Manometer ( phys.), Cig. (T.).
  52. motovı̑łəc, -łca, m. 1) neko orodje za vez v vinogradu, Ščav.- C.; — 2) der Rapunzelsalat (valerianella), Cig., Jan., M., C., Tuš. (B.); — 3) = metulj, pogl. motoviljec.
  53. mučíłən, -łna, adj. marternd, quälend, Cig., nk.; mučı̑łnọ orodje, Cig.
  54. napìk, -píka, m. orodje, s katerim luknje delajo, kadar zelnate sajenice sade, Rib.
  55. natezílọ, n. 1) = natezilnik, Cig.; — 2) = osla ali jeklo, orodje, s katerim se kosa "nategne" (nabrusi), Štrek., Št. Vidska Gora ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  56. obáłtən, -tna, adj. = ohlapen, bauschig, weit (o obleki), C.; — plump: obaltno orodje, C.; — zdaj naj kdo kako obaltno zarobi, da se nam kri razgreje, Jurč.; prim. nem. Falte (?).
  57. 1. omésti, -métem, vb. pf. ringsherum ausfegen, abfegen; stene o.; pajčevine po stenah o.; o. orodje po malinu; suknjo o., Krelj; — o. veliko sveta, viel in der Welt herumkommen, Jan.; — o. koga, jemanden hintergehen, Cig.; — ometen = premeten, durchtrieben, C.
  58. orǫ̑dovje, n. = orodje, Gor.
  59. ostrorobàt, -áta, adj. = ostrorob, Cig., Jan.; ostrorobato orodje, SlN.
  60. piskáłən, -łna, adj. zum Pfeifen gehörig: piskȃłno orodje, Blasinstrumente (Pfeifen, Flöten), nk.
  61. podáč, m. = podajač, orodje, s katerim se kaj podaja, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  62. pokazíti, -ím, vb. pf. untauglich machen, verderben; kako orodje p.; vino z mešanjem p.; — še to pokazi ošabnost, kar imajo dobrega in lepega, Ravn.- Valj. (Rad); to mu je zdravje pokazilo, das hat seiner Gesundheit geschadet, Cig.; — entstellen, obraz komu p.; p. komu kaj, jemandem etwas vereiteln, einen Strich durch die Rechnung machen; — p. se, misslingen, nicht gut gerathen; delo se je pokazilo; kruh se je pokazil.
  63. pokoníca, f. = kopača, orodje v kopanje, die Haue, Rihenberk- Erj. (Torb.); (za: pikonica od it. piccone, Štrek. [Arch.]).
  64. pokváriti, -im, vb. pf. 1) beschädigen, verderben, verschlechtern; p. orodje; p. si želodec; p. vino; p. se (= zdravje si p.) na potovanju; vse p., alles verpfuschen; p. komu veselje, jemandem die Freude verderben; p. otroka, ein Kind moralisch verderben; — 2) entjungfern, Jan. (H.).
  65. póljski, adj. Feld-; poljsko orodje, das Ackergeräth; poljski čuvaj, der Feldhüter, Cig., nk.; poljski kmet, der Bauer der Ebene, Kres.
  66. porǫ́dən, -dna, adj. 1) Geburts-: porǫ̑dne bolečine; porodno orodje, das Entbindungswerkzeug, Cig.; na svoj porodni dan, Dalm.; — porodna žena, die Gebärende, Trub.- Mik.; Preuboga porodna žena! Celi teden se je trudila, Npes.-Vraz; — porodni greh, die Erbsünde, Trub., Dalm., Guts. (Res.); — 2) = roden, fruchtbringend: porodno drevo, Krelj; — fruchtbar, Dalm.
  67. porodničárski, adj. geburtshilflich: p. uk, Mur.; porodničarsko orodje, das Entbindungszeug, Cig.; porodničarska klinika, DZ.
  68. prebijáč, m. 1) orodje, s katerim se skvožnjice (luknje) delajo v železo, Vrt., Št., Kr.; das Durchschlageisen, Cig.; der Durchschlaghammer, Cig., DZ.; der Spitzhufstempel, DZ.; — 2) der eiserne oder mit Eisen beschlagene Pflock, womit man Löcher in die Erde macht, C.; — 3) der Sturmbock, Jan., C.
  69. púščałən, -łna, adj. zum Aderlassen gehörig: puščalno orodje, Cig.
  70. rẹ̑zbarski, adj. Bildschnitzer-, Schnitz-: rezbarsko delo, orodje, Cig., Jan., nk.
  71. rončelíca, f. das Abästmesser, Cig., C., Štrek., do dve mali pedi dolgo in do štiri prste široko, na koncu nekoliko prikrivljeno sekalno orodje z lesenim ročem, ( prim. it. ronca, roncola, die Hippe, od lat. runcare, abmähen, ausjäten), Tolm., Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  72. sajáč, m. = orodje, s katerim se zelje sadi, Blc.-C.
  73. strgȃłnica, f. orodje, s katerim kolje belijo, Dol.
  74. strȗg, m. 1) ein Schabewerkzeug zum Abrinden der Pfähle, Dol.; s strugom jelševo, leščevo kolje belijo, BlKr.; — 2) das Drechselmesser, das Dreheisen, V.-Cig., Jan., Rib.- Mik.; bes. das Hohleisen zum Hohldrechseln, V.-Cig.; — neko orodje, s katerim se žleb reže v les, Podkrnci, Lašče- Erj. (Torb.), Savinska dol.; s strugom košpe izrezujejo, Tolm.; — 3) = spehalnik, der lange Hobel, der Stoßhobel, die Stoßbank, der Daubenhobel, Notr.- Cig., Podkrnci- Erj. (Torb.); — kolarski s., der Radhobel, Cig.; — 4) der Fenster- und Thürstock, ogr.- C.; — ein Thürbrett, ogr.- Valj. (Rad).
  75. ščipȃłnica, f. 1) orodje, s katerim se ščiplje, C.; die Zwickzange, Cig., Jan.; — 2) die Krebsschere, Cig., Jan.; — 3) der Rebenstecher (rhynchites betuleti), Cig.
  76. šestílọ, n. 1) = orodje, s katerim sodarji šesti del krožnega oboda določujejo, Mur.; der Zirkel, vzhŠt.- Mur., Kr., Št.- Cig., Jan., Cel. (Geom.), BlKr., Ist.; sabljasto š., der Bauchzirkel, Cig. (T.); — 2) psovka: der Narr, C.; — prim. šestar.
  77. teogonı̑ja, f. bogorodje, die Theogonie.
  78. tésla, f. die Zimmeraxt, Dict., Mur.; = široka tesarska sekira, s katero se obtesavajo hlodi, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.), Štrek.; s teslo izdelati kaj, Škrinj.; — das Hohlbeil, Dol., Notr.- Cig., Jan.; orodje v dolbenje lesenih posod, Podkrnci- Erj. (Torb.); — die Kreuzaxt, Cig.
  79. tkȃłški, adj. Weber-, Cig.; t. orodje, Cig.
  80. topíłən, -łna, adj. zum Schmelzen dienend, Schmelz-: topı̑łnọ orodje, das Schmelzwerkzeug, Cig.
  81. tȓklje, f. pl. glasbeno orodje: das Hackbrett, Z., Nov. ( Št.)- Pjk. (Črt.); (trklja, Jan.).
  82. unésti, unésem, vb. pf. 1) davontragen; sedite, da nam spanja ne unesete! wegraffen, entführen, Cig., Jan., C.; smrt ga je unesla, ogr.- M.; volk ovco, povodenj most unese, ogr.- Valj. (Rad); u. glavo, pete, mit heiler Haut davonkommen, entfliehen, Cig., C.; = u. jo, Cig., M., Vrtov. (Km. k.); — 2) entwenden, Mur., Cig., Jan.; veliko je unesel in ukradel, Trub.; — unesena mitarina, verkürzte Mautgebür, Levst. (Pril.); — 3) beim Zielen fehlschlagen: vselej mu je uneslo, BlKr.- M.; — 4) u. se, durch zu vieles Tragen einen Schaden erleiden, sich übertragen, Cig.; — u. se, sich abnützen: vsako orodje, a izlasti vrteča se priprava se unese s časom, rekše, ubrusi se in ogladi, a tudi človek, Koborid- Erj. (Torb.); malinček (za kavo) ne služi dobro, dokler se ne unese, Podkrnci- Erj. (Torb.); — vom Eifer nachlassen, nachgeben; človek se s časom unese, Savinska dol.; — zahm werden: junec je bil divji, a zdaj se je unesel, Gor.; — sovraštvo se je uneslo (hat abgenommen), Let.; vreme se je uneslo, das Wetter hat sich gebessert, Ljub.; — geringer, weniger werden, verloren gehen: unese se predivo pri predvi, žito pri mlenju, Polj.
  83. veleblagorǫ́dnost, f. = veleblagorodje, Jan. (H.).
  84. vẹ́šalọ, n. 1) tako se imenuje vse kuhinjsko orodje, kar se ga da na steno obesiti, n. pr. razne pokrovače, kuhalnice, penenice itd.: "gospodinja se lahko ponaša s svojim vešalom", Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) pl. vẹšála, der Galgen, Cig., Jan., C., nk.; ( hs.).
  85. visokorǫ́dnost, f. hohe Geburt, Jan. (H.); = visokorodje, Jan.
  86. vorlják, m. 1) = orodje, s katerim lubje z debla strgajo, Savinska dol.; — 2) = konjederec, Savinska dol.
  87. zalẹ́gati, -lẹ̑gam, vb. impf. ad zaleči; 1) Raum einnehmen, Cig., Jan.; dokaj prostora z., Cig.; — 2) dem Bedürfnisse abhelfen, zustatten kommen, ausgeben: žito (proso) nam letos namesto pšenice dosti zalega, C.; ausreichen, aufkommen, Cig. (T.); za pastirja mi zalega, Erj. (Izb. sp.); vse to zalega, da se kupuje gasilno orodje, Levst. (Nauk); — 3) beengen, drücken: zalega me, es drückt mich etwas in der Brust, Fr.- C.; žalost dušo zalega, Slom.- C.; glas božji nas zalega, Slom.- C.; — zalega mi, es benimmt mir den Athem, Fr.- C.; — zalega mi v ušesih, v očeh, der Schmerz in den Ohren, in den Augen nimmt zu, Fr.- C.; — 4) Brut anlegen: z. mlade, C.; — z. se, durch Fortpflanzung sich vermehren, sich einnisten, C.
  88. žlíca, f. 1) der Löffel, der Esslöffel; žlico v usta nesti; po žlici dajati, löffelweise reichen; velika ž., der Vorleglöffel, Cig.; z veliko ž. jesti, tafeln, Zv., Lašče- Levst. (M.), jvzhŠt.; — kovaška ž., der Feuerlöffel, Cig.; — zidarska ž., die Maurerkelle, Cig., Jan., C., Jsvkr., Vrt., Notr.; — 2) neko orodje za vrtanje kamenov, Kr.; — 3) die Muschel, vzhŠt.- C.; — 4) der Sitz hinten am Rennschlitten, Cig.; — 5) Bogova ž., die Erdscheibe (cyclamen europaeum), vas Krn- Erj. (Torb.).



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA