orožnik (3)

1. orožník, m. der Bewaffnete, Dict., Mur., Jan.; močan o., Krelj, Trub.; nje strelci ne bodo mogli streljati, nje orožniki se ne bodo mogli braniti, Dalm.; — orǫ̑žnik, = žandarm, Cig., nk.
2. dvorǫ̑žnik, m. = kozel, Zv.
3. motorǫ̑žnik, m. 1) der Haspelarm, SlGor.- C.; — 2) = klin, der Garnwindensprießel, C.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani