orožen (20)

1. orǫ́žən, -žna, adj. 1) Waffen-, Cig., Jan.; orǫ̑žni list, der Waffenpass, orožni patent, das Waffenpatent, Levst. (Nauk); — 2) waffentragend, wehrhaft, Cig., Jan.
2. orǫ̑ženəc, -nca, m. der Bewaffnete, Zora, Bes.
3. oroženẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Horn werden, hornicht werden, Cig.
4. oroženík, m. = oroženec, Cig.
5. orožẹníti se, -ím se, vb. pf. = oroženeti, Cig.
6. orǫ́ženje, n. die Bewaffnung, Cig.
7. brezorǫ́žən, -žna, adj. waffenlos, wehrlos, Mur., Cig. Jan., Cig. (T.), nk.; brezorožna jagnjeta, Cv.
8. enorǫ́žən, -žna, adj. = enorog, Jan.
9. gostorǫ́žən, -žna, adj. reich an Trieben, dicht: gostorožno trsje, Raič ( Let.).
10. krivorǫ́žən, -žna, adj. = krivorog, Cig.
11. mehkorǫ́žən, -žna, adj. weichhufig, Cig.
12. motorǫ́žən, -žna, adj. kreuzweise stehend: motorožno kolce, ein Rädchen mit einem Radkreuzchen an einen Stab gesteckt (ein Spielzeug), Notr.; motorožno vreteno, die Kreuzhaspel ( arch.), V.-Cig.
13. neoborǫ̑žen, adj. unbewaffnet; tudi: -žèn.
14. oborǫ̑ženəc, -nca, m. der Bewaffnete, Mur., Cig., Jan., Ravn., nk.
15. oborǫ́ženje, n. die Bewaffnung, die Ausrüstung, Mur., Cig., nk.
16. oborǫ̑ženstvọ, n. die bewaffnete Macht, DZ.
17. peterorǫ́žən, -žna, adj. = peterorog, Cig.
18. trdorǫ́žən, -žna, adj. harthufig, Cig.
19. falānga, f. težko oborožena vojaška truma pri starih Grkih, die Phalanx, Cig.
20. povojáčiti, -ȃčim, vb. pf. zum Soldaten machen: namestu oboroženih državljanov imamo povojačeno ljudstvo, Bes.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani