organ (89)

1. orgān, m. ustrojen del žive celote, ustroj, das Organ; osnovni, sestavljeni organi, Elementar-, zusammengesetzte Organe, Erj. (Som.); — (o človeškem glasu, o časniških glasilih itd.); osrednji o., das Centralorgan, DZ.
2. organīst, m. orglavec, der Organist.
3. organizácija, f. ustrojba, die Organisation, Cig. (T.), nk.
4. organīzəm, -zma, m. ustrojstvo, der Organismus.
5. organologı̑ja, f. die Organenlehre, die Organologie, Cig. (T.).
6. orgānski, adj. ustrojen, organisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; organsko se razvijati, Str.
7. brezorgȃnski, adj. anorganisch, Cig.
8. neorgānski, adj. unorganisch.
9. reorganizácija, f. preosnova, die Reorganisation.
10. brezustrǫ́jen, -jna, adj. anorganisch, h. t.- Cig. (T.).
11. čúlọ, n. das Gehörorgan, Cig. (T.); das Gehör, C.
12. čȗt, m. der (äußere) Sinn, das Empfindungsvermögen, Guts., Jarn., Mur., Jan., Cig. (T.), Mik.; čut, občna zmožnost čutiti, Lampe (D.); znanje o najznamenitejšem čutu in čutilu (Sinn und Sinnesorgan), Žnid.; topih čutov, grobsinnig, Cig.; životni č., der Vitalsinn, Erj. (Som.); — = čuvstvo, der innere Sinn, das Gefühl, Cig., Jan.; rahli čut, das Zartgefühl, Cig.; — die Neigung, der Sinn für etwas, C.; č. imeti ali čuta ne imeti za kako reč, nk.
13. čutíłən, -łna, adj. zu den Sinnesorganen gehörig: čutilni očut, die Sinnesempfindung, Cig. (T.).
14. čutílọ, n. das Sinnesorgan, Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.), Lampe (D.).
15. dihálọ, n. 1) das Athmungsorgan, Cig. (T.), Erj. (Ž.), Svet. (Rok.), nk.; — 2) der Duft, ogr.- Mik., C.; — tudi: díhalọ, Valj. (Rad).
16. dohodȃrstvən, adj. rentämtlich, Cig.; — Gefälls-, gefällsämtlich, Cig. (T.); dohodarstveni organi, die Gefällsorgane, DZ.; iz dohodarstvenih ozirov, aus Gefällsrücksichten, DZ.
17. duhálọ, n. das Geruchsorgan, Jan.
18. fiziologı̑ja, f. nauk o organskih telesih zlasti živih bitij, die Physiologie.
19. gibálọ, n. der Bewegungsapparat, das Triebwerk, der Motor, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; elektromagnetno g., Sen. (Fiz.); — gibala, die Bewegungsorgane, Cig. (T.); gíbala, Erj. (Som.); — pren. narodnostna ideja, najmočnejše gibalo in gonilo sedanjega veka, Str.
20. glasílọ, n. 1) das Stimmorgan, Cig. (T.); — 2) das Organ (o časopisu), Cig. (T.), nk.; g. konservativne, liberalne stranke, nk.
21. gledálọ, n. 1) das Sehorgan, Cig. (T.); — 2) = daljnogled, Cig., C.; gledati skozi g., Vod. (Izb. sp.); — 3) = zrcalo, ogr.- C.
22. gọ̑vorən, -rna, adj. 1) zur Sprache, Rede gehörig, Jan.; govorni razpol, der Redetheil, Jan.; govorni organ, Zora; — 2) govǫ́rən, beredsam, Cig.
23. govoríłən, -łna, adj. zum Sprechen gehörig: govorı̑łni organ, das Sprachorgan, Zora.
24. govorílọ, n. 1) das Sprachwerkzeug, das Sprachorgan, Cig., Jan., Cig. (T.); koliko moč ima podnebje na govorila! Navr. (Kop. sp.); — 2) die Art zu sprechen: on je tacega govorila, Z.; — der Vortrag, Cig.; — die Mundart, der Dialect, Cig., C.; — 3) das Reden, die Reden: govorilo je zdravilo, Npreg.- Jan. (Slovn.); — der Redestoff: govorila izmanka, der Redestoff geht aus, Svet. (Rok.).
25. hranílọ, n. 1) die Aufbewahrung: komu kaj na hranilo dati, C., Svet. (Rok.); za prevzemanje in hranilo, für die Uebernahme und Aufbewahrung, DZ.; — 2) das zur Aufbewahrung gegebene Gut (depositum), Cig., Jan., C., DZ.; — die Spareinlage, Jan. (H.); — 3) die Nahrung, die Speise, C.; — der Nahrungsstoff, Cig. (T.); — pl. hranila, die Ernährungsorgane, Cig. (T.), Erj. (Som.); — 4) das Sparmittel, Cig.
26. izločílọ, n. 1) das Absonderungsorgan, Cig. (T.), Erj. (Som.); — 2) die Ausschließung, DZ.
27. izmẹtálọ, n. = iztrebilo, das Ausführungsorgan ( zool.), h. t.- Cig. (T.).
28. izpostáviti, -stȃvim, vb. pf. herausstellen, exponieren, Cig., Jan., nk.; izpostavljeni organi, die exponierten Organe, DZ.; — aussetzen: i. otroka, Jan., C.
29. iztrẹbílọ, n. 1) das Ausführungsorgan ( zool.), Cig. (T.), Erj. (Som.); — 2) die Nachgeburt, C., Vest.
30. kušálọ, n. das Geschmacksorgan, Cig.
31. makrokōzəm, -zma, m. veliki svet, mišljen v podobi človeškega organizma, der Makrokosmus, Cig. (T.).
32. mokrílọ, n. mokrila, die Harnorgane, Erj. (Som.).
33. neuravnán, adj. ungeregelt, unorganisiert, nk.
34. občutílọ, n. 1) das Empfindungsorgan, Erj. (Som.); — 2) = občutek, die Empfindung, das Gefühl, C.
35. obtočílọ, n. krvno o., das Blutkreislauforgan, Erj. (Som.).
36. òd, I. praep. c. gen. kaže 1) pri besedah, ki pomenjajo kako ločenje, to, od česar se kdo (kaj) loči: von; duša se loči od telesa; od doma iti; šel je od nas; od sebe iti z voli, nach rechts die Ochsen lenken, jvzhŠt.; od strehe kaplja; delo gre od rok (geht vonstatten); odvrni vse hudo od nas; pritrgati si od ust, an seinem Munde ersparen, Cig.; od sebe dati glas, pismo, einen Laut von sich geben, eine Urkunde ausstellen; — rešiti od zlega, Met.- Mik.; očistiti od pregrehe, Ravn.- Mik.; nehati od dela, Ravn.- Mik.; n. od tožbe, Meg.- Mik.; n. od greha, Levst. (Rok.); od bolezni okrevati, Levst. (Rok.); — prostost od poštarine, Levst. (Nauk); — od kod (odkod)? woher? od tod, von hier; od tamtod, dort her, Cig., Jan.; od onod (ondod), von dorther; od daleč, von ferne her; vstane od kjer je sedel (= od tam, kjer), Levst.- M.; — 2) od česar je kaj oddaljeno: von; tri milje od Ljubljane; od šuma in napak sveta živeti, ferne vom Lärm und den Verkehrtheiten der Welt leben, Ravn.- Mik.; od rok, abwegs; unbequem gestellt oder gelegen; — 3) osebo, od katere kaj zahtevamo, dobimo, zvemo i. t. d.; von; izprositi od koga kaj; to imam od očeta; — 4) v prostoru, kje se začenja kaj: von; od prvega do zadnjega; od konca do kraja; od enega kraja do druzega; od kraja začeti, von neuem anfangen; — od hiše do hiše; od besede do besede; — 5) v času, kje se kaj začenja: von; od začetka, anfänglich; od mladih nog, von Jugend an; od petih do šestih, von fünf bis sechs Uhr; od zdaj, od sih dob (odsihdob), von nun an; od nekdaj, von jeher; od kar (odkar) svet stoji, seitdem die Welt besteht; — 6) primerjano osebo ali reč za komparativom: als; solnce je večje od zemlje; eden od druzega lepši, Cig.; večkrat od enok (= enkrat), ogr.- C.; letos smo bolj zdravi od lani, Z.; — 7) izvor kake reči: von; otroci od prve žene; ne jẹ́ se meso od vsake živali; duh od sena; izvirati od hudodelstva, DZ.; privolitve od deželnega zbora je treba, Levst. (Nauk); troški od občinskega užitka, Ausgaben, welche für das Gemeindegut zu bestreiten sind, Levst. (Nauk); — 8) tvarino, iz katere je kaj narejeno: von, aus, nk.; venec od trnja, Levst. (Rok.); od železa se jeklo izdeluje, Erj. (Min.); premog je nastal od organskih tvarin, Erj. (Min.); — 9) predmet govorjenju (v narodnem govoru): von; govoriti, pripovedovati od česa (v književnem jeziku: o čem); — 10) pri trpni obliki osebo, katera provzročuje dejanje: von; bil je od očeta tepen; — 11) posredni ali neposredni vzrok: von, vor; od lakote konec jemati; od ognja voda vre; drevo se šibi od sadja; od veselja, od strahu; od dolzega časa se mu zdeha; od starosti ne vidi, od žalosti ne spi, Levst. (Rok.): od toče, od paleža je sad tako slab, Levst. (Rok.); — sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von selbst; — 12) način: von; od srca želeti kaj; von Herzen, herzlich wünschen; od škode biti komu; zum Schaden gereichen, Cig.; to je od sile, das ist zu arg; — 13) celoto, h kateri kak del spada: von; od nas nihče ni padel; pet od sto, fünf Procente; — pos. pri stvareh, ki so deli kake celote, takrat, kadar so ločeni od celote: ključ od vrat, kamba od jarma, osnik od kolesa, brada od sekire, Levst. (Zb. sp. IV. 132.); — 14) kraj, kjer se kaj godi; pojem oddaljevanja in oddaljenosti se je izgubil: od spodaj, od zgoraj, unterhalb, oberhalb (— nav. odspodaj, odzgoraj); meč od obeju platu oster, Trub.- Mik.; pišejo imena sv. treh kraljev na velika vrata od zunaj in od znotraj, Navr. (Let.); — II. praef. znači 1) oddaljanje, ločenje: oditi, weggehen, odvezati, losbinden, odgristi, abbeißen, odzebsti, abfrieren, odpreti, aufmachen, odkriti, aufdecken, odvaditi se, sich entwöhnen; — odžvižgati, odpiskati, = žvižgaje, piskaje oditi; — 2) nehanje, končanje: odkositi, odvečerjati, das Mittagsmahl, das Nachtmahl beenden; odcvesti, verblühen; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu tönen; — 3) vračanje dejanja z enakim dejanjem: odgovoriti, antworten; odpevati, respondieren; odpisati, schriftlich antworten; — postavljanje v prejšnji stan: odvihniti hlače, die aufgestreifte Hose wieder zurückstreifen; odviti, aufwickeln.
37. ohálọ, n. = vohalo, das Geruchsorgan, Cig. (T.).
38. okušálọ, n. das Geschmacksorgan, Cig., Jan.
39. opravník, m. der Functionär, C., DZ.; občinski opravniki, die Gemeindeorgane, Levst. (Nauk); — der Geschäftsleiter, Jan.; obrtovni o., Levst. (Pril.); der Factor, Cig., Jan.; der Commissionär, der Disponent, Cig.; der Manipulant, C.; der Geschäftsträger, Jan.; der Agent, Cig., Jan., DZ.; konzulski o., der Consularagent, DZ.; trgovski o., der Handelsagent, Cig., Jan.; — = upravnik, der Verwalter, Cig.; — oprȃvnik, gospodar in velitelj v planinskem stanu ter ob enem tudi sirnik, Tolm.- Erj. (Torb.).
40. orǫ̑dək, -dka, m. das Werkzeug, Mur.; — das Organ, Mur., Jan., C.
41. osnǫ̑va, f. 1) der Aufzug (Zettel, Kette am Webstuhl), Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., DZ.; prejo viti za osnovo, Zv.; — 2) die Gründung, die Errichtung, Cig., Jan., nk.; — die Organisation, Jan. (H.); — 3) der Anschlag, die Anzettelung, Cig., Jan., nk.; — 4) der Grundriss, der Entwurf, Cig., Jan.; — 5) das Fundament, die Grundlage, die Basis, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — (po rus.) der Grundstoff, die Base ( chem.), Cig. (T.); — der Stamm ( gramm.), Jan. (H.).
42. osnováłən, -łna, adj. Gründungs-: osnovȃłni odbor, nk.; Organisations-, Jan. (H.).
43. osnováti, -snújem, vb. pf. 1) das Garn anzetteln, Mur., Cig., Jan.; kdor veliko osnuje, malo potka = wer viel beginnt, endet wenig, Cig.; — 2) den Grund legen, gründen, errichten, Mur., Cig., Jan., nk.; organisieren, Jan. (H.); — 3) skizzieren, entwerfen; o. načrt, Cig.; s pikami o., punktieren, Cig.; — 4) anzetteln, anstiften, Cig., Jan., nk.
44. pàtvǫ̑r, m. eine Afterbildung in einem Organismus, Cig. (T.).
45. plemenílọ, n. 1) das Befruchtungsorgan, C.; — 2) die Befruchtung: die Beschälung, DZ.; žrebec, ki se hoče rabiti za p., Nov.
46. plodílọ, n. das Geschlechts- o. Fortpflanzungsorgan, Cig., Jan., Cig. (T.).
47. porojílọ, n. das Gebärorgan, Mur.
48. postȃvljenəc, -nca, m. der zu einem Zwecke Aufgestellte, der Bestellte, das Organ, Cig., Jan., C., Levst. (Pril.); poštni p., der Postbedienstete, DZ.
49. postǫ̑pək, -pka, m. das Verfahren, der Vorgang, Cig. (T.), nk.; bes. das Verfahren beim Gericht: vvodni p., das Vorverfahren, DZ.; malotni p., das Bagatellverfahren, DZ.; opominjalni p., das Mahnverfahren, DZ.; — die Operation ( math.), Cig. (T.).
50. prebavílọ, n. das Verdauungsorgan, Cig. (T.), Erj. (Ž.), Zv., LjZv.
51. preosnovȃtelj, m. der Reorganisator, der Reformator, nk.
52. preosnováti, -snújem, vb. pf. reorganisieren, reformieren, nk.
53. preravnȃva, f. die Reorganisation, C.
54. presnǫ̑va, f. die Umgestaltung, die Reorganisation, Cig., C., nk.; — der chemische Process, Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.); der Stoffwechsel, Cig. (T.), Erj. (Som., Ž.).
55. prestrojı̑təv, -tve, f. die Umgestaltung, Jan.; die Reorganisation, C.
56. prestrǫ̑jstvo, n. die Reorganisation, Cig.
57. preuravnáti, -ȃm, vb. pf. anders einrichten, reformieren, reorganisieren, Cig., C., nk.
58. preuravnȃva, f. die Reform, die Reorganisation, Cig., C., nk.
59. preurę̑dba, f. die Änderung der Einrichtung, DZ.; die Reorganisation, Cig., Jan., C., nk.
60. preuredíti, -ím, vb. pf. umordnen, reformieren, reorganisieren, Cig., Jan., C., nk.
61. preustrǫ̑jba, f. die Reorganisierung, die Reform, nk.
62. preustrójiti, -strǫ́jim, vb. pf. reorganisieren, umschaffen, Jan., C.
63. rastílọ, n. 1) das Wachsthum, das Wachsen, Jan.; — kupiti drevo na rastilu, den noch nicht gefällten Baum kaufen, Dol.- Cig., BlKr.- Mik.; — 2) das Befruchtungsorgan, Jan.
64. razplǫ́dən, -dna, adj. Fortpflanzungs-: razplǫ̑dni organi, Erj. (Izb. sp.).
65. razstròj, -strója, m. die Desorganisation, C.
66. razstrójiti, -strǫ́jim, vb. pf. zerrütten: r. telesne moči, Cv.; — desorganisieren, Cig. (T.), Let.- C.
67. razstrǫ̑jstvọ, n. die Desorganisation, Jan. (H.).
68. rodílọ, n. das Gebärorgan, das Zeugungsorgan, das Geschlechtsorgan, Cig., Jan.; rodila, die Geschlechtstheile, die Zeugungsorgane, Cig., Jan., Cig. (T.).
69. slišálọ, n. das Gehörorgan, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; tudi: slíšalọ, Valj. (Rad).
70. spółən, -łna, adj. geschlechtlich, Geschlechts-, Cig., Jan., Cig. (T.); spolni udje, die Geschlechtsorgane, Cig. (T.), C.
71. staníca, f. 1) das Wohnzimmer, Mur., Cig., Jan., C.; idi v stanico! Ravn.- Valj. (Rad); sedeti v gorki stanici, Jurč.; stanice, die Wohnungsräumlichkeiten, Levst. (Nauk); — 2) die Zelle (im organischen Körper), Cig. (T.), C., Tuš. (B.), (stȃnica), Erj. (Som.); matična s., die Mutterzelle, Cig. (T.); = s. matica, Erj. (Som.); mlada s., die Tochterzelle, Erj. (Som.).
72. tipálọ, n. das Tastorgan, Jan., Cig. (T.); — = tipalnica, der Fühlfaden, Cig. (T.).
73. udoslǫ̑vje, n. die Organlehre, Cig. (T.).
74. uravnáti, -ȃm, vb. pf. 1) einrichten, in die gehörige Richtung, Lage bringen, zurecht stellen, zurecht machen; einrenken: u. izpahnjen ud, Cig., Jan., Lašče- Levst. (M.); regulieren: u. reko, Cig., Jan.; — nach einer Regel zweckmäßig einrichten, regeln, ordnen, organisieren; u. razmere, gospodarstvo, občino; arrangieren, anordnen, Cig., Jan., Cig. (T.); — u. ulomek, den Bruch einrichten ( math.), Cig. (T.); — 2) u. se, = poravnati se, sich vergleichen, Svet. (Rok.).
75. uravnȃva, f. 1) die Einrichtung, die Regulierung, die Regelung, die Organisation; — 2) der Vergleich, DZ.
76. uravnȃvən, -vna, adj. = uravnave se tičoč, Organisations-, Regulierungs-, DZ.
77. urę̑dba, f. die Anordnung, Cig., Jan.; stavbinska u., die architektonische Anordnung, nk.; — die Regelung, Cig., Jan.; die Regulierung, Cig., Cig. (T.), DZ.; die Organisierung, nk.; — die innere Einrichtung, die Verfassung, Cig., Jan., Cig. (T.).
78. urę̑dbən, -bəna, adj. Regulierungs-, Organisations-, nk.
79. ustanovílọ, n. die Feststellung, die Bestimmung, Cig. (T.), Levst. (Nauk, Močv.); die Satzung, das Statut, Cig., Jan., DZ.; ustrojno u., das Organisationsstatut, DZ.; redovna ustanovila, die Ordensstatuten, Cv.; — die Stiftung, Jan., C.
80. ustròj, -strója, m. 1) die Einrichtung, die Organisation, C., nk.; politični ustroj kake države, Levst. (Nauk); — der Bau ( zool.), Cig. (T.); der Organismus, Erj. (Som.); — 2) das Organ, Jan., Cig. (T.); — 3) die Gare (der Häute), Cig., Jan.
81. ustrǫ̑jba, f. die Einrichtung, Žnid.; die Organisation, Cig. (T.), DZ.
82. ustrójən, -jna, adj. organisch, Jan., Cig. (T.); Organisations-: ustrǫ̑jnọ ustanovilo, das Organisationsstatut, DZ.; ustrojni pravilnik, das organische Reglement, DZ.
83. ustrojeváti, -ȗjem, vb. impf. ad ustrojiti; einrichten, organisieren, Cig. (T.).
84. ustrójiti, -strǫ́jim, vb. pf. 1) einrichten, nk.; organisieren, Cig. (T.), Erj. (Som.), nk.; — 2) ausgerben, abgerben; u. kože; — schwächen: bolezen me je ustrojila, C.; vročina človeka ustroji, Vod. (Izb. sp.).
85. ustrọ̑jstvọ, n. die Einrichtung, die Organisation, C., DZ., nk.; — der Organismus, Cig. (T.), C., nk.
86. vidílọ, n. das Gesichtsorgan, Cig., Jan., Cig. (T.).
87. vohálọ, n. das Geruchsorgan, Jan., Cig. (T.).
88. vonjálọ, n. das Geruchsorgan, Cig.
89. vtı̑sk, m. der Eindruck, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; v. kake prestare organične tvarine v kamen, Vrtov. (Km. k.); — ( pren.) potni spomini in vtiski, LjZv.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani