orba (60)

1. ǫ̑rba, f. das Ackern, C.
2. ọ́rbas, m. = urbas, das Oberleder beim Schuh, C., Levst. (Rok.); — (iz nem. Oberfuß ali Vorfuß?).
3. bǫ̑rba, f. der Wettkampf, der Kampf, Cig., Jan., nk.
4. čǫ̑rba, f. 1) schlechte, dünne Suppe oder Brühe; to je prava čorba! — das Gepantsch, SlGor.; der Kaffeesatz: kavo pijo s čorbo vred, Bes.; — 2) die Jauche, Luče ( Št.), Lašče- Erj. (Torb.); — 3) smetljivo zrnje, premek, Rib.- M.; — 4) psovka: dumme Person, Mur., C.; — iz tur., Mik. (Et.).
5. čǫ̑rbati, -am, vb. impf. saufen, C.
6. dvǫ̑rba, f. die Pflege, die Bedienung, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
7. kǫ̑rba, f. der Korb; der runde Kopfkorb, jvzhŠt.; — = koš, C.; — iz nem.
8. korbáč, m. eine Art Geißel, die Karbatsche, Mur., Cig., Jan.; iz konopelj spleten bič, BlKr.; — iz bekovih šibic spleten bič, s katerim se n. pr. na nedolžnih otrok dan tepežkajo, jvzhŠt.; — prim. tur. kęrbač, Mik. (Et.).
9. korbáča, f. großer Korb, Mur., Volk.- Pjk. (Črt.)
10. korbár, -rja, m. der Korbflechter, M., Danj.- Valj. (Rad); — kǫ̑rbar, Kr.
11. otǫ̑rbati, -am, vb. pf. mit einem Maulkorbe versehen, Mur., Cig.; o. volu gobec, kadar proso mane, C.
12. podvǫ̑rba, f. die Bedienung, C., SlN.
13. prátvǫ̑rba, f. die Urbildung, Cig. (T.).
14. pretvǫ̑rba, f. die Umgestaltung, DZ., nk.; der Metaplasmus ( gramm.), Cig. (T.); die Verwandlung ( math.), Cel. (Ar.).
15. raztvǫ̑rba, f. die Zersetzung, Cig. (T.).
16. sčǫ̑rbati, -am, vb. pf. verpantschen: s. vino, C.
17. stvǫ̑rba, f. die Schöpfung, die Bildung, C.
18. tǫ̑rba, f. 1) die Riementasche, die Handtasche, die Reisetasche; — 2) der Maulkorb, Cig., nk.; — prim. madž. turba, tur. torba, Mik. (Et.).
19. torbáčək, -čka, m. eine kleine Riementasche, BlKr.; — prim. hs. torbak, der Mantelsack, M., C.
20. tǫ̑rbar, -rja, m. kdor torbe izdeluje, der Taschner.
21. tǫ̑rbast, adj. dickbäuchig: torbasto govedo, C.
22. tvǫ̑rba, f. die Bildung, Erj. (Som.), nk.; t. števil, die Zahlenbildung, Cel. (Ar.); — die Formation ( geol.), Cig. (T.).
23. 2. cę̑hta, f. der Bettsack, Pohl.; — = torba: po hosti je taval z zeleno cehto na kolku, Jurč.; — prim. kor.-nem. zieche, Bettüberzug.
24. devōnski, adj. devonska tvorba ( geol.), devonische Formation, Cig. (T.).
25. diluviālən, -lna, adj. Diluvial-: diluvialna tvorba, das Diluvialgebilde, Cig. (T.).
26. drǫ́bniški, adj. 1) vom Kleinvieh, Jan.; prim. drobnica 1); — 2) drobnı̑ški, drobniška tvorba, die Grauwackenformation, drobniški vapnenec, der Grauwackenkalkstein, Cig. (T.); — prim. drobnik.
27. formácija, f. die Formation ( geol.), Cig. (T.); — prim. tvorba.
28. gromádən, -dna, adj. = grmaden, massenhaft, Massen-: gromadno gorovje, gromadna tvorba, das Massengebirge, Cig. (T.), Jes.; — ungeheuer, Cig.; gromadno premoženje, Zora.
29. jūrski, adj. jurassisch, Jura-, Cig. (T.); jurska tvorba, die Juraformation, jurski vapnenec, der Jurakalk, Cig. (T.).
30. kājper, m. neka zemeljska tvorba, der Keuper ( geol.), Cig. (T.).
31. kampanẹ̑lica, f. das gewöhnliche Sperberkraut (sanguisorba officinalis), C., Medv. (Rok.); — prim. it. campanella, das Glöckchen, C.
32. kanję̑r, m. = torba, vzhŠt.; — prim. bav. kanier, it. carniere, die Jagdtasche.
33. kę̑nda, f. = torba, C.
34. keša, f. = torba, C., SlGor.; — prim. hs. kesa, Beutel, iz tur.
35. kornı̑mšica, f. die Pimpinelle (poterium sanguisorba), Cig., Medv. (Rok.), Nov.; — morda nam. krvonimščica, Z. (?)
36. korobáč, m. = korbač, Cig., Jan.
37. kraševína, f. die Karstformation, = kraška tvorba, Cig. (T.).
38. krẹ́dən, -dna, adj. Kreide-; krẹ̑dna tvorba, die Kreideformation, Cig. (T.).
39. lȃjba, f. nekaka čorba, BlKr.
40. līasov, adj. Lias-: liasova tvorba, die Liasformation ( geol.), Cig. (T.).
41. metaplāzəm, -zma, m. pretvorba, der Metaplasmus, Cig. (T.).
42. mrȃčnica, f. der Wiesenknopf (sanguisorba officinalis), Razdrto ( Notr.)- Erj. (Torb.); — das Labkraut (galium mollugo), Cig., Medv. (Rok.).
43. oglę̑n, adj. Kohlen-: ogleni prah, der Kohlenstaub, Z.; oglena tvorba, die Kohlenformation, Cig. (T.).
44. ognję̑nica, f. 1) die Fieberhitze, Kras; das hitzige Fieber, der Typhus, Habd.- Mik., Cig., Slom., Dol., Št.; — = tudi pereči ogenj pri svinjah, Št.; — 2) praznik matere božje (v 25. dan sušca), "ker tega dne pade na zemljo nebeški ogenj, ki prešine vsako semensko zrnce, da more kaliti in rasti", Rodik (Kras)- Erj. (Torb.); prim. glavnjenica; — 3) die Becherblume (poterium sanguisorba), Ben.- Erj. (Torb.).
45. 1. pǫ́tən, -tna, adj. Weg-; pǫ̑tna mera, das Wegmaß, Cig. (T.); — Reise-: potni človek, der Wanderer, Meg.; potni troški; potni list, der Reisepass; potna torba, der Reisesack.
46. potǫ́pən, -pna, adj. Diluvial-, Jan., Cig. (T.); potǫ̑pna tvorba, das Diluvialgebilde ( geol.), Cig. (T.).
47. predzídati, -am, vb. pf. vorbauen, Jan.
48. prehǫ́dən, -dna, adj. 1) Durchgangs-, Cig., Jan.; prehǫ̑dna hiša, das Durchhaus, Cig.; prehodna kupčija, Jan.; prehodni okoliš, das Transitogebiet, DZ.; prehodni list, der Passierschein, Cig.; — durchgehend, Cig.; prehodna riba, der Zugfisch, Cig.; — 2) durchgangbar, wegsam, Cig. (T.); — p. toploti, diatherman, Cig. (T.); — übersteigbar, Cig.; — 3) vorübergehend, transitorisch, Cig.; prehodna vročina, fliegende Hitze, Cig.; prehodni dež, der Streifregen, Cig. (T.); — 4) Übergangs-, Cig., Jan.; der Übergangsperiode angehörend: prehodni vapnenec, der Übergangskalkstein, Cig. (T.); prehodna tvorba, das Übergangsgebilde, Cig. (T.); — 5) übergehend, transitiv ( gramm.), Cig., Jan.
49. preubranı̑təv, -tve, f. die Vorbauung, die Verhütung, die Prävention, Cig.
50. príklẹt, m. das Vorhaus, Mur., Cig., Jan., C., Danj.- Mik., vzhŠt.; — der Kellervorbau, der Kellerhals, Mur., C.; — (príklet f., Valj. [Rad]).
51. príklẹtəc, -tca, m. dem. príklet; der Kellervorbau, der Kellerhals, C.
52. príklẹtje, n. = priklet, das Vorhaus, Npr. ( vzhŠt.)- Kres; — = prikletec, der Kellervorbau, C.
53. sedimentārən, -rna, adj. sedimentarna tvorba, die Sedimentärformation, Cig. (T.).
54. silūrski, adj. Silur- ( geol.): silurska tvorba, die Silurformation, Cig. (T.).
55. skladovı̑t, adj. geschichtet, Cig. (T.), Erj. (Min.); skladovito gorovje, das Schichten- o. Flötzgebirge, Cig. (T.); skladovita tvorba, die Sedimentärformation, Cig. (T.).
56. strȃšnica, f. die Becherblume (poterium), Tuš. (B.), C.; tudi: der Wiesenknopf (sanguisorba), Cig.; — dišeča s., der Waldmeister (asperula odorata), Jan., C., Glas.; — eine Art Walddistel (za male otroke, če se v spanju strašijo), C.
57. 1. šíja, f. 1) der Nacken, das Genick, Cig., Jan., BlKr.- Mik., Koborid- Erj. (Torb.); — die dicke, harte Nackenhaut der Ochsen, Mik., BlKr.; — 2) der Hals, Jarn.- Mik., Cig., Jan., C., Rez.- Baud., Poh.; — 3) pl. šije, der Vorbau vor dem Kellereingange, der Kellerhals, Jan.; (šija, V.-Cig.); — 4) pl. šije, das Stiegengehäufe, Jan.; — 5) das Gewölbe vor der Ofenöffnung in der Küche, meist als Selchraum benützt, M.; = pl. šije, Dol.; — das Rauchgewölbe über dem Schmelzofen, Cig.; — 6) š. na desnem, levem boku ladje, der Steuerbord-, Backbordhals, DZ.
58. šimiv, m. eine Art Wachtelweizen (melampyrum nemorosum), Josch; — tudi: der Wiesenknopf (sanguisorba officinalis), Josch.
59. tǫ̑rbica, f. dem. torba; 1) das Täschchen; — 2) der Maulkorb, nk.
60. tǫ̑rbič, m. = majhna torba, Hal.- C.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani