oratar (2)

1. oratár, -rja, m. der Ackernde, der Pflüger, der Ackersmann; danes imamo oratarja, jvzhŠt.; — der Landbauer, der Landmann, Cig., Jan.; tudi: orȃtar, LjZv.
2. mrcváriti, -ȃrim, vb. impf. schinden, zerfleischen, Dict., Cig., SlN.- C.; suh dedek je mrcvaril in rezal kuhanega koštruna, LjZv.; misshandeln, Cig., jvzhŠt., BlKr.; teple, suvale in mrcvarile so ga, LjZv.; otroci mrcvarijo mačko = po rokah jo valjajo in prenašajo, Dol.; — quälen: (gospoda) oratarja zatira in mrcvari, LjZv.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani