orač (60)

1. oráč, m. der Ackersmann, Mur., Cig., Trub., Jap. (Prid.), Gor., vzhŠt., ogr.- Valj. (Rad); orači so po mojem hrbtu orali, Dalm.
2. oráča, f. die Pflugschar, Habd.- Mik., C.; — der Haken- oder Wendepflug, Cig.
3. orȃčka, f. die Ackerwende, C.
4. borȃč, m. der Borax, Cig. (T.); — prim. it. borrace.
5. borȃčnat, adj. Borax-: boračnata voda, Jes.
6. borȃčnica, f. das Boraxwasser, Jes.
7. doračúniti, -ȗnim, vb. pf. 1) mit dem Rechnen fertig werden; — 2) hinzurechnen.
8. goračína, f. die Anhöhe, die Höhe des Berges, Mur., C.
9. govoráč, m. der Redselige, Vrt.
10. komoráč, m. 1) der Fenchel (foeniculum officinale), Cig., Jan., C.; Jej, jej komorač, Da te ne pikne pisan kač, Dolenji Kras- Erj. (Torb.).
11. komoráčev, adj. Fenchel-: komoračevo seme, Pjk. (Črt.).
12. komoráčevlje, n. das Steckenkraut (ferulago galbanifera), Škrbina (Kras)- Erj. (Torb.).
13. komorȃčnica, f. das Fenchelwasser, Cig.
14. komorȃčnik, m. der Fenchelwein, Cig.
15. korȃč, m. 1) das Schreiten, Dict.; — 2) = korak, Meg., Jan., Rez.- Mik.; neso veliko koračev narazen, Boh.
16. 1. koráča, f. große Rinde, C.
17. 2. koráča, f. 1) der Schritt, C.; — 2) mednožje: strgal sem hlače v korači, Koborid- Erj. (Torb.); — 3) = roglja, zwei in einem Stiele steckende Spitzen, C.
18. koračȃj, m. der Schritt, die Schrittweite, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., C., nk., vzhŠt.
19. koráčiti, -ȃčim, vb. impf. 1) schreiten, Meg., Boh., Guts., Cig., Jan., C., Prip.- Mik.; k. iz sobe, k. črez vrt, Jurč.; — 2) k. se, sich spreizen, Štrek.
20. korȃčnica, f. 1) iztezna, cevkasta, sesalna nožica mekužcev (ambulacrum), Erj. (Z.); — 2) der Marsch (pesem ali godba), nk.
21. koračȗn, m. neko orodje: s koračunom ga je posekal, SlN.; — prim. 2. korača 3).
22. moráč, m. veliki m., der Königskümmel, Cig.; — prim. komorač.
23. morȃčnik, m. konopljiški m., der Wasserdost (eupatorium cannabinum), Medv. (Rok.).
24. nakoráčiti, -ȃčim, vb. pf. n. nogo, den Fuß zum Schreiten erheben, DSv.
25. okoráčiti, -ȃčim, vb. pf. umschreiten, begehen: smrt je svet okoračila, ogr.- C.
26. poráčati, -am, vb. impf., ogr.- Mik., C., Valj. (Rad); pogl. poročati.
27. poráčiti se, -rȃči se, vb. pf. belieben, gelüsten, genehm sein: porači se komu kaj, vzhŠt.- C.
28. poračȗn, m. die Abrechnung, Z.
29. poračúnati, -am, vb. pf. = poračuniti.
30. poračúniti, -ȗnim, vb. pf. die Abrechnung vornehmen, abrechnen: p. s kom, Cig.; = p. se, Svet. (Rok.).
31. prekoráčən, -čna, adj. überschreitbar, Jan. (H.).
32. prekoráčiti, -ȃčim, vb. pf. über etwas treten, überschreiten, Mur., Cig., Jan., nk.; mejo p., nk.; — durchschreiten, Cig., Jan., nk.
33. preoráč, m. der über die Grenze zu ackern pflegt, Svet. (Rok.).
34. prikoráčiti, -ȃčim, vb. pf. = prikorakati, M.
35. priporáčati, -am, vb. impf., Mur., pogl. priporočati.
36. proračȗn, m. der Voranschlag, der Überschlag, das Budget, Cig. (T.), C., nk.; trošni p., der Kostenvoranschlag, Levst. (Pril.).
37. proračȗnski, adj. zum Voranschlag gehörig, nk.
38. razkoráčiti se, -ȃčim se, vb. pf. breit treten, sich ausspreizen; razkoračen, mit ausgespreizten Füßen.
39. skorȃčič, m. ein kleiner, aufbrausender Mensch, Zilj.- Jarn. (Rok.); — ein muthwilliger Bube, Z.; — prim. skoračiti se.
40. skoráčiti se, -ȃčim se, vb. pf. = razkoračiti se, Z., M.
41. skorȃčnikar, -rja, m. ein säbelbeiniger oder O-beiniger Mensch, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. skoračiti se.
42. štoráča, f. = štorovka 1), C.
43. zakoráčiti, -ȃčim, vb. pf. 1) zu schreiten beginnen, Z.; — 2) fehlschreiten, sich verschreiten, Cig.
44. kàč, káča, m. = kača, ogr.- C., Štrek.; Jej, jej komorač, Da te ne pikne pisan kač, Npr.- Erj. (Torb.).
45. 2. komárčək, -čka, m. = komorač, Jan., Tuš. (R.).
46. korant, m. 1) korant je gonjač oračev na pustni dan (ein wild aussehender Mann in rauhem Pelz, mit Hörnern), vzhŠt.- C.; — (korȃnt = kurent, Notr.); — 2) der grüne genießbare Teichfrosch, Hal.- C.
47. koromáč, m. = komorač, der Fenchel (foeniculum), Alas., Dict., Štrek.
48. oplẹ́tavən, -vna, adj. = kar se opleta: domu je koračil z jako opletavno nogo (mit wankendem Fuß), Jurč.
49. orȃvəc, -vca, m. = orač, C.
50. porájtati, -am, vb. pf. 1) = poračuniti; — 2) (tudi vb. impf.) berücksichtigen, beachten, sich kümmern; p. za kako reč; (— = marati: ne porajtam za to, ich mache mir nichts daraus).
51. prekorákati, -ȃkam, vb. pf. = prekoračiti, Jan., M.
52. prilę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) sich dazulegen, Z.; — 2) p. se, sich anfügen, passen; suknja, oblačilo se ti prileže, Cig.; prileže se mu, kakor kravi sedlo, C.; izkazilo, kako se je resnici prilegel občinski proračun, die Nachweisung der Ergebnisse des Gemeindevoranschlages, Levst. (Nauk); — wohlbekommen, behagen, gut anschlagen; to se mi je prileglo! das hat gemundet!
53. šátra, f. 1) = šatora, die Markthütte, Jan.; — 2) = otrok, dokler je še nizek ter hodi razkoračen, posebno dokler ima še dolgo suknjico: šatra! kam šatraš? Lašče- Erj. (Torb.).
54. šátrast, adj. šatrasto je malo dete, dokler je še nizko ter hodi razkoračeno, Lašče- Erj. (Torb.).
55. 2. šatráti, -ȃm, vb. impf. = razkoračeno hoditi, Z.; "šatra! kam šatraš?" tako vele šatrastemu otroku, Lašče- Erj. (Torb.); grätscheln (šajt-), Jan., vzhŠt.; stark hinkend gehen, (šajt-) Mur.
56. štrevcáti, -ȃm, vb. impf. auf Stelzen gehen, C.; — = razkoračeno, nerodno hoditi, Polj.
57. ustanovítiti, -ı̑tim, vb. pf. festsetzen, C., Vrt.; delati po ustanovičenih načelih, Levst. (Močv.); ustanovičene, obče vzprijete besede, Levst. (Nauk); ustanovičeni proračun, DZkr.
58. vrȃt, vrȃta, vratȗ, m. 1) der Hals; — 2) der Griffel ( bot.), Cig. (T.); — 3) der Griff an der Violine, V.-Cig.; — 4) = kos zemlje konci njive, (ker se ondukaj orač s plugom obrača nazaj), die Ackerwende, der Rasenrain, Z., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.), Tolm.- Erj. (Torb.), BlKr.; = pl. vrati, Cig., C.
59. zaklȃdən, -dna, adj. 1) Grund-: zakladna stavka, der Unterbau, Jan.; — elementarisch, Jan.; — 2) Fonds-: zakladni proračun, DZkr.
60. zdẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) verfertigen, fabricieren, Mur., C.; na ogle z., ausecken, Cig.; — verarbeiten: želodec živež zdela, C.; — schriftlich ausarbeiten, verfassen, Cig.; nalogo z., Cig.; načrt z., Cig.; z. črtež, ein Project verfassen, Levst. (Močv.); prav zdelano razglasilo, Levst. (Nauk); z. izpisek, einen Auszug ausfertigen, DZ.; z. proračun, Levst. (Nauk); — 2) (Junge) werfen: psica je pet mladih zdelala, C.; z. se, geboren (geworfen) werden, C.; — luna se je zdelala ali omladila, C.; — 3) jemandem zusetzen, ihn arg zurichten: bolezen ga je zdelala, die Krankheit hat ihn arg hergenommen; — z. se, sich ab-, zerplagen, sich abmartern; ves zdelan, ganz abgemartert, abgemergelt; — prim. izdelati.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani