Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
opoteč (4)
-
opotèč, -ę́ča, adj. = opotočen, unstet, Jan.; v pregovoru: sreča je opoteča = das Glück ist kugelrund, Šaleška dol.- C., Kres I. 215.; — wankend: z opotečimi koraki, Zv.
-
opotę́čən, -čna, adj. = opoteč, opotočen, Z.
-
opotéči se, -téčem se, vb. pf. taumeln: škricu je založila zaušnico, da se je kar opotekel in priletel z glavo ob zid, LjZv.; o. se v kaj, an etwas antaumeln, anwanken, Cig.
-
opotẹ́kati se, -tẹ̑kam se, -čem se, vb. impf. ad opoteči se; wankend gehen, taumeln, Cig., Jan.; ti si nas z vinom napojil, da smo se opotekali, Dalm.; od lakote o. se, Z.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani