opomba (2)

1. opọ̑mba, f. 1) die Mahnung, Mur., nk.; — 2) die Erinnerung: prave srčnosti in stanovitnosti v dobrem lepa opomba je njegova smrt vsem ljudem, Ravn.- Valj. (Rad); V tvojo opombo pijemo ga zdaj, Preš.; — 3) die Bemerkung, die Anmerkung, Cig., Jan., nk.
2. izrẹ́cən, -cna, adj. = izrečən, nk.; izrecna opomba, ausdrückliche Angabe, DZ.; izrecno, ausdrücklich, BlKr.- Levst. (Nauk).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani