on (8802)

1. 1. òn, óna, onọ̑ (ónọ), pron. er, sie, es; on, der Mann, ona, das Eheweib (tako med prostim narodom drug o drugem govorita mož in žena); on, das Männchen, ona, das Weibchen bei Thieren ( bes. Vögeln); acc. n. sing. "je": storite je tretjič, Dalm.; vzemi le-to dete in je doji, Dalm.; brzdam svoje telo in je v hlapčevanje silim, Schönl.- Met.; tako tudi nk. (sicer nav. "ga"); — v nikalnih stavkih more genitiv tega zaimena spremljati samostalnik, katerega se tiče zanikavanje: ni ga jezika, ni je besede, Ravn.- Mik.; Ni ga lasu na glavi več, Preš.; nimam ga človeka, ki bi me v jezero dejal, Ravn.- Mik.; tako tudi pri akuzativu v vzklikih: da jo nevoščljivost! da ga napuh! Ravn.- Mik.; ( gen.: da je sestre! Met.- Mik.); — acc. f. sing. "jo" izraža nekak nedoločen objekt pri mnogih glagolih; potegniti jo kam, uganiti jo; Štirje jo godejo, Eden jo trobi, Npes.-K.; (menda po vplivu italijanščine; prim. capirla, Mik. (V. Gr. IV. 30.)); — stari acc. m. sing. "i(jъ)" se združuje z nekaterimi predlogi: predenj, nadenj, (= pred njega, nad njega) in: vanj, zanj, nanj, ponj (= v njega, za njega, na njega, po njega); (pomni: gre nad i, pade pred-i, Met.).
2. 2. ọ̑n, ọ̑na, ọ̑nọ, pron. = 1. oni, jener, nk., Kr.; (govori se nav. "un", na Gor. tudi "gun").
3. onȃ, pron. = 2. oni, one, Mik.
4. onáditi, -im, vb. pf. = obnaditi, mit Stahl belegen, C.
5. onȃdva, onẹ̑dvẹ, gen. njiju, pron. sie zwei.
6. onák, adj. von jener Beschaffenheit, derartig, Jan. (H.).
7. onak, adv. = onako, C.
8. onakajše, adv. ebenso, C.
9. onákọ, adv. auf jene Weise, C.; tako, ne onako, BlKr.- M.
10. onákov, adj. von jener Beschaffenheit, C.
11. onákšən, -šna, adj. = onakov, C.
12. onanı̑ja, f. die Selbstbefleckung, die Onanie, Cig.
13. onanīst, m. der Onanist.
14. onáv, adj. = onegov, C., Z.
15. onazáditi, -zȃdim, vb. pf. o. kaj, Rückschritte in einer Sache verursachen: o. znanstvo, Cig. (T.).
16. ȏnda, adv. = ondaj, Cig., Jan., Mik.
17. ȏndaj, adv. damals, Cig., Jan., nk.; dann, M.; da: ondaj pa je rekel, da sprach er (v priprostem pripovedovanju), jvzhŠt.
18. ȏndak, adv. = ondaj, Prip.- Mik.
19. ọ̑ndan, adv. = on dan, neulich, BlKr., jvzhŠt. (oni dan, Dict.).
20. 1. ondánji, adj. von neulich, Dict., C., Polj.; — prim. ondan.
21. 2. ondánji, adj. damalig, Mik.; — prim. onda.
22. ondánšnji, adj. von neulich, Z.; Navleka novine Ondanšnji mravljin'c, Vod. (Pes.).
23. ȏndašnji, adj. damalig, nk.
24. ȏndẹj, adv. dort, Mik.
25. ȏndẹk, adv. = ondekaj, C.
26. ondẹ̑kaj, adv. dort, Cig., Krelj.
27. ondẹ̑kašnji, adj. = ondešnji, C.
28. ȏndẹšnji, adj. dortig, Cig., Jan., jvzhŠt.
29. ȏndi, adv. dort, an jener Stelle, daselbst.
30. ȏndikaj, adv. dort, Mik.; tu nekaj, ondikaj nekaj, Jurč.
31. ondǫ̑d, adv. = onod, dort herum, auf jenem Wege; od ondod, von dort; ȏndod, jvzhŠt.
32. ondǫ́tən, -tna, adj. von jener Gegend, dortig, Mur., Cig., Jan., Mik.; od vseh ondotnih mest, Ravn.; — prim. ondod.
33. ondù, adv. = ondi, Jan., Trub., Dalm., Krelj, nk.
34. ondȗkaj, adv. = ondi, Dict., Cig., Jan., Trub., Krelj, nk.; Ondukaj tako dolgo kleči, Da bom jaz v cerkev prišel, Npes.-K.
35. ondȗkajšnji, adj. = ondešnji, M., Z., DZ.
36. onẹ̑, pron. = 2. oni, Cig., Jan., M., Gor., Št.; (onej) C.
37. onę̑bje, n. = obnebje, der Himmelsraum, M.
38. onečastı̑təv, -tve, f. die Verunehrung, der Insult, Jan.
39. onečástiti, -čȃstim, vb. pf. verunehren, entehren, schänden, Cig., Jan., Cig. (T.), nk., BlKr.
40. onečȃstnik, m. der Entehrer, Cig.
41. onečáščenje, n. die Entehrung, nk.
42. onečaščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad onečastiti, verunehren, entehren, (onečeščevati) Jurč., (onečastovati) Cig., Jan.
43. onečaščevȃvəc, -vca, m. der Entehrer, Cv.
44. onečę́diti, -čę̑dim, vb. pf. verunreinigen, beschmutzen, besudeln.
45. onečę̑ja, f. die Verunreinigung, ZgD.
46. onečę́jati, -am, vb. impf. ad onečediti; verunreinigen, Z.
47. onečístiti, -čı̑stim, vb. pf. verunreinigen.
48. onečlovẹ́čiti, -ẹ̑čim, vb. pf. entmenschen, Cig.
49. onẹ̑gast, adj. von der gewissen Beschaffenheit (die man nicht nennen will oder kann), Cig., Notr.- Levst. (Rok.).
50. onẹ̑gastən, -stna, adj. = onegast, Cig., Notr.- Levst. (Rok.).
51. onẹ̑gati, -am, vb. impf. etwas thun, was man nicht sagen kann oder will, das Ding da thun (nadomešča lahko vsak glagol, katerega ali nečemo ali ne moremo izreči), Mur., Cig., Jan., C., Notr.- Levst. (Rok.).
52. onẹgáv, adj. 1) von der gewissen Beschaffenheit, Cig.; — 2) dem gewissen o. dem Ding da gehörig: poznaš onegavo hčer? Mur.; onegava krava, die Kuh des Dings da (dessen Name uns nicht einfällt), Mik.; pogl. onegov.
53. onẹgáviti, -ȃvim, vb. impf. das Gewisse thun, reden, treiben (was man nicht sagen kann o. will); treiben: moram iti gledat, kaj kàj onegavijo družina moja in tlačani, LjZv.; kaj bi onegavil! was braucht man da Umstände zu machen! Z.
54. onegǫ́diti, -gǫ̑dim, vb. pf. ekelhaft machen, beschmutzen, Cig.
55. onẹ́gov, adj. dem Ding da, dem gewissen (dessen Name uns eben nicht einfällt) gehörig, Mur., Jan., C., BlKr., jvzhŠt.; onegov fant, BlKr., jvzhŠt.
56. onemȃga, f. das Erlahmen, das Erliegen, Valj. (Rad).
57. onemȃgati, -am, vb. impf. ad onemoči, von Kräften kommen, kraftlos werden, erlahmen, erliegen, Cig., Jan., vzhŠt.- C.; (rabi se tudi kot vb. pf.).
58. onemẹ̑nje, n. das Stummwerden, die Verstummung, Cig.
59. onẹmẹ́ti, -ím, vb. pf. stumm werden, Mur., Cig., Jan., nk.
60. onẹ́miti, -im, vb. pf. zum Schweigen bringen: (Geschütze) demontieren, Jan.
61. onemóči, -mǫ́rem, vb. pf. = obnemoči, kraftlos werden, erlahmen, ermatten, erliegen; onemogel, entkräftet, abgespannt, Cig., Jan., C.
62. onemóglost, f. die Kraftlosigkeit, die Schwäche, die Erschöpfung, Cig., Jan., C.
63. onemogočeváti, -ȗjem, vb. impf. ad onemogočiti, nk.
64. onemogǫ́čiti, -ǫ̑čim, vb. pf. unmöglich machen, Cig. (T.), nk.
65. onẹ́n, adj. von der gewissen (deren Namen ich nicht nennen kann oder will): onene besede, Z.
66. onenáditi, -nȃdim, vb. pf. = iznenaditi, C.
67. onepokojiti, -im, vb. pf. beunruhigen, Cig.
68. oneprijateljiti, -im, vb. pf. verfeinden: o. koga s kom, Cig. (T.).
69. oneprijázniti, -ȃznim, vb. pf. = oneprijateljiti, Cig. (T.).
70. oneslániti, -slȃnim, vb. pf. entsalzen, Cig.
71. onesnáženje, n. die Verunreinigung.
72. onesnaževáti, -ȗjem, vb. impf. ad onesnažiti: verunreinigen.
73. onesnážiti, -snȃžim, vb. pf. verunreinigen, beschmutzen.
74. onespodǫ̑ba, f. die Entstellung, Cig.
75. onespodǫ́biti, -dǫ̑bim, vb. pf. entstellen ( stil.), Cig. (T.).
76. onesrečeváti, -ȗjem, vb. impf. ad onesrečiti, Z., nk.
77. onesrę́čiti, -srę̑čim, vb. pf. unglücklich machen, Cig. (T.), Z., nk.
78. onesvę́čenje, n. die Entheiligung, Cig., Jan.
79. onesvečevȃnje, n. die Entheiligung, SlN.
80. onesvečeváti, -ȗjem, vb. impf. ad onesvetiti, entheiligen, Jan.
81. onesvẹ́stiti se, -svẹ̑stim se, vb. pf. die Besinnung verlieren, Cig., Jan., Cig. (T.), Vrt.
82. onesvę́titi, -svę̑tim, vb. pf. entheiligen, Cig., Jan.
83. oneškǫ́diti, -škǫ̑dim, vb. pf. unschädlich machen, DZ.
84. oneužitílọ, n. das Denaturierungsmittel, DZ.
85. oneužítiti, -žı̑tim, vb. pf. = neužitno storiti, denaturieren, DZ.
86. onevesę́liti, -sę̑lim, vb. pf. ein Unlustgefühl erregen: o. koga, se, Cig. (T.).
87. onevíhtniti, -vı̑htnem, vb. pf. aufbrausen, auffahren, C.
88. onevǫ́ljiti, -vǫ̑ljim, vb. pf. unwillig machen, Cig., C.
89. oneznániti, -znȃnim, vb. pf. unkenntlich machen, entstellen, Cig. (T.).
90. ónež, m. = janež, Cig., Jan.
91. ongáviti, -ȃvim, vb. impf. tako se nav. govori nam. onegaviti.
92. 1. ọ̑ni, ọ̑na, ọ̑nọ, pron. jener, jene, jenes; — ne ta, ampak oni; oni-le, le-oni, jener dort; ta — oni, dieser — jener, der eine — der andere; oni isti, gerade jener, derselbe, ogr.- C.; — ono, auf jene gewisse Art: ono butasto je pred-se gledal, Ravn.; so: ono velik, C.
93. 2. oní, oná, onọ́, gen. onẹ́ga (onẹgá), onẹ́, pron. der gewisse, der Ding da, den ich im Augenblicke nicht nennen will o. kann, Mur., Cig., Met., Mik., Levst. (Rok.), Dol.; to je ona! das sind faule Fische! V.-Cig.; prazna ona! Larifari! C.; ("onẹgá" se tudi kot nominativ rabi: onega [onga] mi je rekel, Gor., Ig); — prim. ona, one.
94. oníkati, -am, vb. impf. o. koga, nach dem Beispiele des deutschen "Sie" jemanden mit dem unslavischen "oni" anreden.
95. ōniks, m. neka vrsta kremenjaka, der Onyx ( min.), Cig. (T.), C., Erj. (Min.).
96. ọ̑nkraj, praep. c. gen. jenseits: o. potoka, o. groba.
97. ọ̑nkrajnji, adj. jenseitig, C.
98. ọ̑nkrat, adv. = neulich, Z., jvzhŠt.
99. onǫ̑d, adv. dortherum, in jener Gegend, auf jenem Wege, dort durch; = le-onod, Dict.; divji možje bodo onod skakali, Dalm.; koder ti, onod jaz, Gor.- Levst. (M.); od onod, von dort; David je od onod šel in ubežal, Dalm.; tudi: ọ̑nod, M., jvzhŠt.; (onode, onodi, C.).
100. onǫ́j, adv. letzthin, neulich, C., Št.

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani