Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
omika (43)
-
omı̑ka, f. die Bildung, die Cultur, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
-
omikȃłnica, f. die Hechel, Mur., C.; — = greben za mikanje volne, C.
-
omikȃłnik, m. = greben za mikanje volne, C.
-
omikálọ, n. 1) die Hechel, C.; — 2) das beim Messen angewendete Getreidestreichbrett, C.
-
omı̑kanəc, -nca, m. der Gebildete, nk.
-
omı̑kanost, f. die Aufgeklärtheit, die Bildung, Cig., Jan., nk.
-
omı̑kati, -kam, -čem, vb. pf. 1) abhecheln, auskrämpeln; konoplje o., Let.; — 2) (das Getreide beim Messen) streichen, C.; — 3) bilden, civilisieren, omikan, gebildet, civilisiert, Cig., Jan., nk.
-
omikávati, -am, vb. impf. ad omikati; 1) hecheln, Mur.; o. lan, Trst. (Let.); — 2) bilden, Cig.
-
domíkanje, n. das Hinzurücken, M.
-
domíkati, -mı̑kam, -čem, vb. impf. ad domekniti; hinzurücken, M.
-
fiziognōmika, f. umetelnost, iz zunanjih, posebno obraznih znakov dušna svojstva spoznavati, die Physiognomik.
-
izomı̑ka, f. die Ausbildung, nk.; praktična i., DZ.
-
izomı̑kati, -kam, -čem, vb. pf. ausbilden, Cig.
-
kōmika, f. die Komik, Cig. (T.).
-
neomı̑ka, f. der Mangel an Bildung, Vest., SlN.
-
neomı̑kan, adj. ungebildet, Cig., Jan., nk.
-
neomı̑kanost, f. der Mangel an Bildung, Cig., nk.
-
pomikáč, m. der Rücker, Jan. (H.).
-
pomikálọ, n. der Rücker ( z. B. in den Taschenuhren), Cig.
-
pomíkanje, n. das Weiterrücken; die fortschreitende Bewegung, Cig. (T.); die Präcessionsbewegung ( astr.), h. t.- Cig. (T.).
-
pomikástiti, -ȃstim, vb. pf. schütteln: p. koga za ramo, Jurč.; — p. se, raufen, LjZv.
-
pomíkati, -mı̑kam, -čem, vb. impf. ad pomekniti; rücken, allmählich weiterrücken; stol zmerom bliže p., den Stuhl immer näher rücken; na višje stopinje p., befördern, Cig.; p. se, allmählich weiterrücken ( intr.); na goro se p. (o solncu), Jan.; naprej, nazaj se p.; dan se pomiče, der Tag wird länger, Z.; pot se nam dobro pomiče, = wir kommen schnell weiter, Z.; — p. se, = potepati se, herumstreichen, C.; — p. se, mit einander streiten: dolgo sva se pomikala, Z.
-
pomikȃvəc, -vca, m. 1) der Rücker, Cig.; — 2) der Vagabund, C.
-
pomikȃvka, f. die Vagabundin, C.
-
pomikȃvs, m. der Vagabund, C.
-
preomı̑ka, f. die Überbildung, C., Bes.
-
preomı̑kati, -am, vb. pf. durch Überbildung verderben, verkünsteln, Cig.
-
barbār, m. surov, neomikan človek, der Barbar.
-
inteligēnca, f. omikani del naroda, die Intelligenz, nk.
-
kultūra, f. olika, omika, die Cultur.
-
lājištvọ, n. die Laienschaft, die Laien: omikano l., Cv.
-
nebę̑škati, -am, vb. impf. otročja igra, pri kateri dva platiča kvišku mečejo in potem, kakor padata, na vsajeni veji ključice kvišku pomikajo, Ljub., Gor.; — prim. Zora IV., 128.
-
ogláviti, -im, vb. pf. 1) mit einem Kopf versehen: žrebelj o., Z.; — 2) halftern, Cig.; ( prim. oglavati); — 3) vorschuhen, Jan.; — 4) o. predivo = omikati, vzhŠt., ogr.- C.; — 5) o. se komu, jemandem den Kopf zuwenden, Ist.- C.
-
ogrebę̑nčati, -am, vb. pf. = omikati: ( fig.) o. z lepimi nauki, Jsvkr.
-
pomikováti, -ȗjem, vb. impf. = pomikati, Cig.
-
potíkati, -tı̑kam, -čem, vb. impf. ad potekniti; 1) (nacheinander) hineinstecken; p. kole v zemljo; aufstecken: potikajte banderca po zideh! Dalm.; v jabolko p., bei Hochzeiten ein Geschenk geben: Le sem se pomikajte, V jabolko potikajte! Npes.-K.; v trnje brado p., Levst. (Zb. sp.); — verstecken, Jan.; p. se, sich verstecken: piščeta se potikajo po grmovju pred jastrebom, Cig.; — 2) p. se, herumstreichen, vagabundieren; kod si se potikal? p. se po svetu, sich herumtreiben; — 3) p. se = spotikati se, anstoßen, straucheln, C.; — 4) p. se, streiten, Mur.; p. se za kaj, für etwas kämpfen, C.
-
samorǫ́dən, -dna, adj. naturwüchsig, Cig., Jan.; samorodna krepost jezika, LjZv.; samorodna slovanska omika, Str.; samorodna stvar, das Naturwerk, Cig. (T.); — gediegen ( min.), Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); — rus.
-
stí, interj. sti, stič! s tem glasom vpreženemu volu ukazujejo ritenski se nazaj pomikati, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
-
straníti se, -ím se, vb. impf. = na stran se pomikati ali drseti: voz se strani na ledeni cesti, Notr.
-
trę́slica, f. 1) das Zittern, V.-Cig.; — 2) das Fieber, Mur., Cig., Jan., C., Vrtov. (Km. k.); — 3) die Flachsschwinge, Cig., Jan.; priprava, s katero se omikano predivo trese in raztepa, Dol., Gor.; — 4) die Beutelvorrichtung in der Mühle, Notr.
-
veríle, f. pl. hlodi, v katerih se žagi pri žaganju jarem gori in doli pomika, Poh.
-
zà, I. praep. A) c. acc. 1) hinter (na vprašanje: kam?): solnce zahaja za goro; za peč se skriti; za hišo ubežati; — usesti se za mizo, sich an den Tisch setzen; — 2) kaže mero pri primerjanju: um; za pedenj daljši; za pet let mlajši; za las ne zgrešiti, nicht um ein Haar fehlen; za malo da = skoraj da, fast, Blc.-C.; — 3) kaže prizadeto reč pri glagolih: prijeti, držati, privezati, obesiti, vleči itd.: bei, an; za roko prijeti, die Hand erfassen, bei der Hand fassen; za ušesa zgrabiti, za nogo vleči; leva za grive zgrabiti, za lase obviseti, an den Haaren hangen bleiben, Ravn.- Mik.; Za bele roke se vodita, Npes.-K.; kdor za smolo prime, se osmoli, Npreg.- Jan. (Slovn.); za delo p., Hand ans Werk legen, Met.; — 4) kaže komu, čemu je kaj koristno, primerno, za kaj namenjeno itd.; für, zu; iti v boj za domovino in cesarja; biti za koga, jemandes Partei halten; za koga moliti; veliko prebiti za koga; za druge ljudi se truditi; vsak za-se, Bog za vse, Npreg.- Jan. (Slovn.); kdor ni za nas, je proti nam; prositi za koga milosti; — vino ni za otroke; star človek ni za potovanje; ta riba ni za jed, Dol.- Levst. (Zb. sp.); to ni za-me, das taugt für mich nicht; to ni za nič, das taugt zu nichts; za to delo nisem, zu dieser Arbeit tauge ich nicht; vzdigni to, če si za kaj! (wenn du etwas taugst); za voljo = po volji, nach Wunsch, Z., jvzhŠt.; za potrebo, za silo (zur Noth) že še imamo denarja; za žejo piti, trinken, um den Durst zu löschen; za smrt bolan, lebensgefährlich erkrankt; — hčer za kmeta dati, die Tochter einem Bauer zur Frau geben, Levst. (Rok.); slama za klajo, Futterstroh; kruha in vina dajati težakom za malo južino, (als Jause); — v tem pomenu stoji tudi pred adverbiji in adverbialnimi izrazi: za zdaj, vorläufig; za naprej, künftighin; kruh za po poti, Ravn.- Mik.; hrastov išče za črez morje, Vilhar- Mik.; za na kmetih obleki ni bilo kaj reči, Jurč.; strašila za v proso, LjZv.; jekleni oklepi za na prsi, Levst. (Zb. sp.); — 5) kaže zaradi koga, česa se kaj godi: wegen, um — willen, um, für; za vero umreti; pridna gospodinja mora za pero črez plot skočiti, Npreg.- Jan. (Slovn.); za Boga te prosim, ogr.- C.; za Boga in sveto Trojico! Jurč.; za božji čas, um Gotteswillen! za pet ran božjih! za božjo voljo, um Gotteswillen, za tega voljo, um dessentwillen, Cig., Jan.; za mojo voljo, meinethalben; za kaj ( nav. zakaj?) warum? za to, deshalb ( nav. zato); to je zato, ker ...; — 6) kaže, namesto česa se kaj stavi, s čim se kaj enači, plačuje: für, um; oko za oko, zob za zob; hišo za vrt, kravo za vola zamenjati; konja prodati za sto goldinarjev; za groš kruha kupiti; za vino dati, Wein zahlen; za povračilo, gegen Entgelt, za stavo teči, um die Wette laufen; za brata plačati, für den Bruder, statt des Bruders zahlen, Met.; (srebra bi bili radi dali za vode [pour de l'eau], Ravn.- Mik.); — 7) kaže predikativno, kaj kdo je ali postane, (pri glagolih: biti, postaviti, izvoliti, imeti itd.); als, zu; za hlapca biti, als Knecht dienen; za tovariša komu biti, jemandem Gesellschaft leisten; za pričo biti, Zeugenschaft ablegen; za botra biti otroku pri krstu, ein Kind aus der Taufe heben; za norca biti komu, sich von jemandem foppen lassen, C.; izvoliti koga za župana, za poslanca; Ti si me postavil za kralja Izraelcem, Ravn.- Jan. (Slovn.); imajo ga za učenega, man hält ihn für gelehrt; Turkinjo za ženo vzeti, eine Türkin zum Weibe nehmen; za sina koga vzeti, an Sohnes statt annehmen, Met.; — za tatu (als Dieb) umreti, Zv.; za rednega poslušatelja hoditi k uku, DZ.; za ljubo imeti, fürlieb nehmen, Met.; za mrtvo ("zamrtev") ležati, wie todt da liegen, Lašče- Levst. (M.); za zlo vzeti, übel aufnehmen; to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, C.; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; za trdno se prepričati, sich gründlich überzeugen; za istino, za resnico, im Ernste; za šalo, im Spaß; — 8) kaže to, česar se kako dejanje tiče: für, um, in Betreff; skrbeti, marati, bati se za koga, za kaj; prepirati se za kako reč; za svet vprašati, um Rath fragen; vprašati za svojega brata, sich nach seinem Bruder erkundigen; prositi za kako reč = prositi česa; vem za vse tvoje grehe, ich kenne alle deine Sünden; vem za velikansko bukev v gozdu; otel vas je iz nevarnosti, za katere sami ne veste, da ste bili v njih, Ravn.; tudi za veliko druzih rotivcev sem slišal, da jih straši, LjZv.; za njo ni nič rekel, in Betreff ihrer sagte er nichts, jvzhŠt.; za računanje se ni ustrašila nobenega trgovca, LjZv.; menda ga je večkrat udaril, pa za dvakrat vem, da je resnica, Dol.; za mene ni nobene nevarnosti, was mich anbetrifft, für mich gibt es keine Gefahr, Cig.; jaz za-se, ich für meinen Theil, Cig.; za drugo, im übrigen: za drugo sem zadovoljen; — kaj je za to? was liegt daran? nič ni za to, daran liegt nichts; nič mi ni za njega, es ist mir an ihm nichts gelegen; — 9) v časnem pomenu: binnen, nach Verlauf von, über; za pet let; za leto dni, in einem Jahre, Npes.- C.; za eno uro, binnen einer Stunde, Cig.; za pol ure je bil mrtev, Svet. (Rok.); za malo časa, in kurzem, Jan.; — B) c. gen. kaže čas, v katerem se kaj godi; za dne priti, bei Tage ankommen; za svetlega dne, bei hellem Tage, Dalm.; za solnca, solange noch die Sonne scheint; za hlada, solange es kühl ist; za rana, früh; za časa, zeitlich, zur rechten Zeit; za jeseni, im Herbste, C.; za prva, anfangs, Mik.; za svojega žitka, während seines Lebens, ogr.- Mik., C.; za mladih dni, in der Jugend; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan.; za prejšnjega župana, unter dem früheren Bürgermeister; za Karla Velikega, zur Zeit Karls des Großen; za tega časa, während dieser Zeit, Gor.; — C) c. instr. 1) hinter, nach, (na vprašanje kje? ali kod?); za hrbtom; vrata za seboj zapreti; za pečjo sedeti; za mizo sedeti, am Tische sitzen; za morjem, jenseits des Meeres; grič za gričem, ein Hügel nach dem andern; iti, hoditi za kom, hinter jemandem einhergehen, jemandem nachgehen; udrli so (jo) za njim, sie strömten ihm nach; hajdi za menoj! auf! mir nach! pridite za nami! kommt uns nach! kričal sem za njim, pa me ni več slišal; — za delom hoditi, auf Arbeit ausgehen, Erj. (Izb. sp.); — nach (in Bezug auf den Rang); prvi za cesarjem; — 2) längs: za potokom, za vodo; — 3) kaže čas, po katerem se kaj godi, nach; za njimi nastopi sedem hudih letin, Ravn.- Mik.; dan za dnevom, leto za letom prejde; za tem (zatem) hierauf, hernach; zatem je rekla, Npr. ( Št.)- Kres; — 4) kaže vzrok pri glagolih: zboleti, umreti, an; za grižo zboleti, Levst. (Nauk); za lakoto umreti je huje ko zgoreti, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 5) nam. s (z): mit; ni imel za čim plačati, Schönl.; imaš za čim, lahko greš v Rim, Npreg.- Jan. (Slovn.), (morda nam. zə čim = s čim, C.); — II. praef. 1) kaže pomikanje za kako reč; solnce je zašlo za goro; zalesti koga, hinter einen, hinter seine Streiche kommen, ihn ertappen, Mik.; — zaostati za kom, hinter jemandem zurückbleiben; — 2) kaže kako zaprečenje s tem, da kdo sebe ali da se kaj druzega pred kako reč postavi; zadržati, zurückhalten; zazidati okna, die Fenster vermauern; zastreti, verhängen; zamelo je ceste; zasuti jamo; zasesti, durch Sitzen einnehmen, besetzen; veliko zaleči ( eig. einen großen Raum liegend bedecken), viel ausgeben; zasuti, verschütten; zakleniti, zapreti, einsperren; — 3) kaže pomikanje v notranjost, globino, zahajanje na nepravo pot, napačno opravljanje dela: ver-, fehl-; zaiti, sich verirren, fehlgehen; zabresti v blato; zadolžiti se; zastriči, fehlerhaft scheren; zareči se, sich verreden; zašteti se, sich verzählen; — 4) kaže začetek dejanja ali enkratno dejanje: zapeti, zatrobiti, zaspati, zasmrdeti, zardeti, zakleti, einen Fluch aussprechen; zažvižgati, einen Pfiff thun; — 5) kaže zapravljanje, izgubo kake reči; zagospodariti, verwirtschaften; zaigrati, verspielen; zazidati, durch Bauen verbrauchen; zamuditi, versäumen; zaležati kosilo, (durch Liegen versäumen), Mik.; zamleti se, beim Mahlen weniger werden, ( opp. namleti se); zapiti in zajesti svoje imenje, seine Habe durch Essen und Trinken verthun; — 6) kaže dovršnost dejanja: zaklati, abstechen; zadaviti, erwürgen.
-
zaškrípati, -pam, -pljem, vb. pf. zu knarren, zu knirren o. zu knirschen anfangen; aufknarren, einen Knirschlaut hervorbringen; kolesa zaškripljejo, in voz se dalje pomika; vrata so zaškripala; z zobmi z.; — z. eno, ein Stück auf der Geige aufkratzen, auffiedeln, Cig.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani