omej (31)

1. omèj, -mę́ja, m. echter Eisenhut (aconitum napellus), Cig., Tuš. (R.), ogr.- C., Mik.; = modri o., Cv.
2. omejáčiti, -ȃčim, vb. pf. begrenzen, Jan.; — einzäunen, Z.
3. omeják, m. ein eingefriedeter Acker, Cig., Jan., C.
4. omę̑jba, f. die Beschränkung, C.
5. omę̑jək, -jka, m. der Ackerrain, der Rasenrain, Cig., Jan., C.; po omejkih kositi, jvzhŠt.
6. oméjən, -jna, adj. = obmejen, Grenz-, Jan. (H.).
7. omejénje, n. die Umgrenzung, Cig.; — die Einschränkung, Jan., nk.
8. omejénost, f. die Eingeschränktheit, Cig.; — die Endlichkeit, Cig. (T.); — die Beschränktheit, C.; duševna o., nk.
9. omejeváti, -ȗjem, vb. impf. ad omejiti; umgrenzen; — einschränken, Jan., nk.; — (eine Größe) begrenzen ( math.), Cig. (T.); — omejujoča izreka, der Restrictivsatz, Cig. (T.).
10. omejílọ, n. die Einschränkung, Jan. (H.).
11. omejı̑təv, -tve, f. die Begrenzung, Cig. (T.); — die Einschränkung, die Beschränkung, Cig., Jan., nk.; biti pod neko omejitvijo, gewissen Beschränkungen unterliegen, DZ.; s to omejitvijo, mit dieser Einschränkung, DZkr.
12. omejíti, -ím, vb. pf. umgrenzen, einmarken, Cig., Jan.; (eine Größe) begrenzen ( math.), Cig. (T.); — einschränken, beschränken, Cig., Jan., nk.
13. omejníčiti, -ı̑čim, vb. pf. mit Grenzsteinen versehen, Cig., C.
14. omę̑jnik, m. = omejek, der Ackerrain, C.
15. krivomę̑jka, f. = postolka, BlKr.
16. mẹstnomę́jən, -jna, adj. die Stadtgrenze betreffend; mestomę̑jna colnija, das Linienamt, Cig.
17. neomejèn, -éna, adj. unbegrenzt, unbeschränkt, Cig., Jan., nk.
18. neomejénost, f. die Unbeschränktheit, Cig., nk.
19. poméjən, -jna, adj. angrenzend, Grenz-, Cig., Jan.
20. pomę̑jnik, m. = človek, ki živi v samoti, Tolm.- Štrek. (Let.).
21. soméja, f. die gemeinsame Grenze, Cig.; drevje posajeno na somejah, Bes.
22. soméjnost, f. die Grenzgemeinschaft, Cig.
23. absolutīzəm, -zma, m. neomejeno vladarstvo, der Absolutismus.
24. diktātor, -rja, m. oblastnik z neomejeno oblastjo, der Dictator.
25. filīstər, -stra, m. človek, omejen v mišljenju in dejanju, der Philister, Cig., Jan., nk.
26. klāvzula, f. omejujoč pristavek, die Clausel, Cig. (T.).
27. lokalizácija, f. omejitev na eno mesto, en kraj; porazmestilo ( phil.), die Localisierung, Cig. (T.).
28. lokalizováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) omejiti na eno mesto, en kraj; kakemu kraju primerno prirediti; porazmestiti ( phil.), localisieren, Cig. (T.).
29. obmę̑jək, -jka, m. = omejek, der Ackerrand, Cig., Jan.
30. pò, I. adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.- Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče- Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.- Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.- Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.- Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.- Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.- Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.- Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.- Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.- Met.- Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.- Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.- Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).
31. strȃža, f. 1) die Wache, Mur., Cig., Jan., Dalm., Jap., nk.; na straži biti, Wache halten; na s. stati, Wache stehen, nk.; — der Wachposten; mestna s., die Stadtwache, glavna s., die Hauptwache, pomejna s., die Grenzwache, prednja, zadnja s., die Vorhut, die Nachhut beim Heere, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; mejna s., der Grenzcordon, obhodna s., die Patrouille, spremljevalna s., die Escorte, Jan. (H.); telesna, životna s., die Leibgarde, Cig., Jan., DZ., nk.; finančna s., die Finanzwache, DZkr.; pod stražo imeti, držati, bewachen, Cig.; začasno pod stražo vzeti koga, provisorisch verhaften, DZ.; — dekliška s., das Fensterln, stražo stati, fensterln, Npes.-K.; — 2) der Dienst: s. Gospoda, die Gottesverehrung, Dalm.; stražo streči ("dienen") vsi "gmajni", Dalm.; — 3) = odnes 1), der Dachvorsprung oder der diesem Dachtheile entsprechende innere Dachraum, Notr., Dol.; prim. straž 2); — tudi: stráža.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani