olika (72)

1. 1. olı̑ka, f. die Ausbildung, die Verfeinerung, Cig., Jan.; — die Bildung, die Feinheit der Sitten, die Civilisation, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.
2. 2. olika, f. = oljika, Mik.
3. olı̑kanəc, -nca, m. der Gebildete, nk.
4. olı̑kanost, f. die Bildung, die Cultur (als Eigenschaft), Cig. (T.), nk.
5. olı̑kati, -am, vb. pf. 1) glatt machen, abglätten, Cig., Jan.; polieren, Cig., Jan., ( stil.) Cig. (T.); — plätten, bügeln: o. perilo, Cig.; — 2) ausbilden, civilisieren, urbanisieren, Cig., Jan., nk.; olikano vedenje, feines Benehmen, Cig. (T.).
6. bolíkati, -am, vb. impf. = bolehati, C.
7. dólika, adv. = dolikaj (dolka), Mik.
8. dólikaj, adv. 1) unten, C.; — 2) hinab, herab, C.; dolikaj iz nebes, Krelj.
9. dolı̑kati, -am, vb. pf. fertig glätten, auspolieren, Cig.; — die letzte Feile anlegen ( stil.), Cig. (T.).
10. dolikávati, -am, vb. impf. ad dolikati, Cig. (T.).
11. izolı̑ka, f. die Ausbildung, C.
12. izolı̑kati, -am, vb. pf. ausbilden, Let.
13. kōlika, f. grizenje, ščipanje po trebuhu, die Kolik.
14. kọ̑likaj, pron. indef. irgend eine kleine Menge, ein bisschen, Cig., Trub., Kr.; to danes pokosim, če mi kolikaj pomoreš, če mi kolikaj vina daš, Levst. (Rok.).
15. kọ̑likanj, pron. I. interr. wie viel, ( nav. v vzkliku); kolikanj dobrot smo od njega prejeli! — II. (redko) rel. = kolikor: kolikanj je duš, tolikanj je milosti božjih, Jsvkr.
16. majǫ́lika, f. 1) die ordinäre Fayençe, (Majolika) Cig.; eine Vase aus Majolika, Cig.; — 2) = eine Art Weinkrug; cel dan pri kvartah in majolikah sedeti, Jsvkr.; — prim. it. maiolica, unechtes Porzellan.
17. majǫ́likast, adj. majoliki podoben (po barvi): majolikasta ruta, Zv.
18. mrmolíka, f. = mrmulika, Cig.
19. nẹkọ̑likanj, adv. = nekoliko, M.; nekolikanj dišečih rož, Kast. (Rož.).
20. neolı̑ka, f. der Mangel an Bildung, Cig.
21. neolı̑kan, adj. ohne Bildung, ungebildet, Cig., Jan., nk.
22. neolı̑kanəc, -nca, m. der Ungebildete, nk.
23. neolı̑kanost, f. der Mangel an Bildung, nk.
24. nōlika, f. die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Lož- Erj. (Torb.); — prim. it. il piccolo moli, der italienische Zwerglauch, Erj. (Torb.).
25. políka, f. = polič, Cig.
26. polı̑kati, -kam, -čem, vb. pf. glätten, Mur., Cig., Jan.; pot p., den Weg bahnen, Mur.; perilo p., die Wäsche auf-, ausbügeln, Cig., Jan.; — glänzend machen, C.
27. simbōlika, f. nauk o simbolih, die Symbolik, Jan., Cig. (T.), nk.
28. smolíka, f. 1) eine Baumkrankheit, der Pechfluss, M., Nov.- C., Kr.- Valj. (Rad), Pirc; — das Baumharz: drži se ga kakor smolika, Zv.; — 2) eine Drüsenkrankheit der Thiere, bes. die Drüse der Pferde, Cig., M., C., Strp., DZ.; hudobna konjska s., die bösartige Drüse bei Pferden, Levst. (Nauk); — 3) zäher Lehmboden, vzhŠt.- C.; — 4) ein lästiger Mensch: s. smolikasta! Polj.; — 5) die Harzpflanze, Jan.; — der Wacholder, Rez.- C.; — 6) die Pechnelke (lychnis viscaria), Fr.- C.; — tudi: das Labkraut (galium aparine), Cig., Tuš. (B.).
29. smolíkast, adj. 1) an Pechfluss krank (von Bäumen), M.; — harzig, Jan., Šol.; smolikasta gumba, Pirc; — 2) drüsig: s. konj, Cig., Jan.
30. smolíkav, adj. = smolikast 2), drüsig, Jan.
31. solíka, f. = babje pšeno, sodra 1), der Graupenhagel, die Schneegraupen, Cig., C., Mik., BlKr., jvzhŠt.
32. stvolíka, f. der Wasserschierling, C.; — prim. cvolina.
33. tolikájše, conj. = tudi, ogr.- C.
34. tọ̑likanj, adv. = tolik; (tolikaj, Rec.).
35. vrholíka, f. das Doldengras, die Spurre (holosteum umbellatum), Cig., Medv. (Rok.).
36. zlatolíka, f. die Gold- oder Dotterweide (salix vitellina), vzhŠt.
37. civilizácija, f. die Civilisation; — prim. olika.
38. dolj, adv., C., pogl. doli; tako tudi: doljka, doljkaj, doljta, nam. dolika, itd., vzhŠt.- C.
39. dolka, adv., Mik., pogl. dolika.
40. dolkaj, adv., C., pogl. dolikaj.
41. enọ́lik, adj. 1) gleich groß, Dict., Cig., Jan., Rib.- Mik., Lašče- Levst. (Zb. sp.); enolika sva si, wir zwei sind gleich groß, Cig.; enolike višave, Levst. (Močv.); — enoliko, gleich viel: kadar je enoliko glasov, bei Stimmengleichheit, DZkr.; enoliko glasov, DZ.; enoliko svetlobe, Žnid.; resničnosti imata obe enoliko v sebi, Zv.; — 2) = enakšen, Jan., Cig. (T.), C.
42. goljȗfəc, -fca, m. = goljuf: tolikanj je goljufcev kolikor ljudi, Kast.
43. grámpa, f. 1) klümperiger Bodensatz, Cig., Jan.; oljna g., die Oeldrüse, Dict., Cig., Polj.; vinska g., der Weinstein, Z., M., Štrek.; — 2) die Rauhheit, die Unebenheit, Mur.; grampe naj bodo polikana cesta, Ravn.- C.; — prim. kor.-nem. gramp'l, bav. gramel.
44. grdọ̑st, f. die Häßlichkeit, die Abscheulichkeit; tolika g. pijanega hlapca, Slom.
45. gȗmba, f. 1) = gumb, BlKr., M., Slom.- C.; — 2) smolikasta gumba na drevesu, Pirc, Mur., C.; pogl. gumpa.
46. izlı̑kati, -am, vb. pf. ausglätten, Cig., Jan.; auspolieren, Z.; izlikani in nabrušeni meči, Jap.- C.; izlikani predalniki, politierte Kästen, LjZv.; — i. perilo, plätten, Cig.; i. sukno, appretieren, Cig.; putzen, Jan.; — durchbilden, Cig.; = olikan, fein, Cig.
47. kolína, f. 1) das Schlachten eines Hausthieres, bes. eines Schweines, Danj.- Mik., Levst. (Zb. sp.), SlGor., Kor.; prašiči bodo to jesen za kolino in prodajo, Jurč.; — 2) das Geschlachtete, C., M.; ste li koline meni darovali? Jap. (Sv. p.); čemu je meni tolikanj vaših kolin? Škrinj.; — nav. pl. koline, das Geschenk an Fleisch und Würsten von einem für das Haus geschlachteten Schweine u. dgl.; — pl. koline, der auf das Schlachten folgende Schmaus; na k. povabiti; — 3) kolina, die mit Brei und Blut gefüllte Wurst, Mur., vzhŠt.
48. košeníca, f. kraj, kjer trava tolika zrase, da se ne popase, ampak pokosi, BlKr.; die Heuwiese, Dict., Jan., C., Rib.- M., LjZv.; — die Bergheuwiese, Cig.
49. krvánja, f. neka krvavordeča olika, Rihenberk- Erj. (Torb.).
50. kultūra, f. olika, omika, die Cultur.
51. lǫ̑ščast, adj. 1) mit Glasur überzogen ( pren.): l. olikanec, ZgD.; — 2) flittergolden, V.-Cig., Jan.
52. majǫ́ličica, f. dem. majolika 2).
53. mę̑roma, adv. beiläufig, Cig.; kolika meroma je palica? Lašče- Levst. (Zb. sp.); tu m., beiläufig hier, Rib.- M.; tukaj-le meroma bi pa moral že biti, Str.; kako globoko m. leži pola blata? Levst. (Močv.); m. devet pedi visok, Z.
54. nezdȗšnik, m. der Gefühllose, Mur.; der Wütherich, C.; kolikanj nezdušniki resnico črtijo! Ravn.
55. oblı̑kati, -am, vb. pf. = olikati 1), Z.; o. se = olikati se, C.
56. 1. olíčiti, -im, vb. pf. = olikati 2), Bes.
57. olikováti, -ȗjem, vb. impf. ad olikati; 1) glätten, polieren, Z.; — 2) ausbilden, Jan., nk.
58. ǫ́ljika, f. der Ölbaum, Cv. (IX. 7.); (olika) Meg., Alas., Cig., Jan., Krelj, Trub.- Mik.; prava o., echter Ölbaum oder die Olive (olea europea), Tuš. (R.).
59. ǫ́stər, -stra, m. die Schärfe, Mur.; nož je ves oster izgubil, Polj.; — za ostrom debel = nebistroumen, neolikan, Polj.
60. oškŕbiti, -im, vb. pf. schartig machen, Jan., Lašče- Levst. (Rok.); o. skledo, oškrbljena majolika, BlKr.
61. pogrizováti, -ȗjem, vb. impf. (in Zwischenräumen) beißen, Z.; — pogrizuje me, ich habe Kolikanfälle, Z.
62. politūra, f. lik, olikanost, die Politur.
63. priríti, -rı̑jem, vb. pf. wühlend gelangen; krt pririje iz zemlje; — sich drängend gelangen: nocoj sva komaj pririla do nje, tolika gnječa je bila, Erj. (Izb. sp.).
64. 1. rę̑šta, f. ein reihenförmiges Gebünde (von Zwiebeln, Knoblauch u. dgl.), Levst. (Rok.); r. fig, ein Kranz Feigen, V.-Cig.; r. kostanja, Z.; tolarji v rešto nabrani na vratu, Jurč.; rešta koruze, = šop olikane, na trto nabrane koruze, Tolm., Dol.; — prim. it. resta, ein Bund ( z. B. Zwiebeln), bav. reisten, f. ein Gebünde, ein Büschel, Levst. (Rok.).
65. sọ̑ł, solı̑, f. das Salz; kuhinjska s., das Kochsalz; živinska s., das Futtersalz; morska s., das Meersalz; varjena s., das Sudsalz; kamenita (kamena, kamenena) s., das Steinsalz; Štefanja s. = na sv. Štefana dan blagoslovljena sol, Npes.-K.; lužna s., die Pottasche, DZ.; grenka s., das Bittersalz, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); Glavberjeva s., das Glaubersalz, Cig., Jan., Cig. (T.); bljuvna s., der Brechweinstein, Cig., Jan., Strp.; zlata s., das Goldsalz, Cig.; dvojna s., das Doppelsalz, Nov.- C.; trojna s., das Tripelsalz, Cig. (T.); vsem je kakor sol očem, er ist allen verhasst, Cig.; — babja sol = solika, babje pšeno, Dict.; — der Witz: brez soli, witzleer, Cig.; pesmi brez soli, Preš.; der Verstand: Kdor urne roke, sol v glavi ima, V nesreči si vsaki pomagat' zna, Preš.
66. solı̑čka, f. dem. solika, Dol.
67. 1. svečénje, n. das Heiligen, die Heiligung, Cig., M.; tolikanj svečenja, kajanja! Krelj.
68. ústa, n. pl. der Mund; za ena usta kruha, ein Mundvoll, ein Bissen Brot; — kruh, dober na usta, ein schmackhaftes Brot, Polj.; — na usta, mündlich, Z.; na vsa usta (govoriti, povedati, hvaliti), frei heraus, ohne Zurückhaltung; voznikom brusim naravnost, na vsa usta, gospodom pa govorim bolj olikano, le na pol ust in po ovinkih, LjZv.; na prva u., in einem Athem, Zv.; medena usta, die Schmeichelzunge, Cig.; dokler prosi, zlata usta nosi, kadar pa vrača, hrbet obrača = er sucht es mit Schmeicheleien u. vergilt es mit Grobheiten, Mur.; učiti se iz ust (= na izust), memorieren, Cig. (T.), Svet. (Rok.); vedeti iz ust vse sv. pismo, Levst. (Zb. sp.).
69. vrholíca, f. = vrholika, Medv. (Rok.).
70. vrholíčən, -čna, adj. vrholično zelišče = vrholika, Cig.
71. zadẹ́ti, -dẹ́nem, vb. pf. 1) aufladen (auf den Rücken, auf die Schulter); z. koga, kaj na hrbet, na ramo; z. komu kaj; križ z. na rame, das Kreuz auf sich nehmen, Vod. (Pes.); — 2) z. si = prizadeti si, sich bemühen, sich anstrengen, Mur., C.; dosti si je zadel, Mur.; mnogoteri si veliko zadene, Dalm.; — 3) anthun: kaj so mu vse zadeli, pa vendar nič ne reče, Mur.; vse zlo, kar so le vedeli in mogli, so jim zadeli, Krelj; oni so meni često veliko zlega zadeli, Dalm.; rane z. srcu, das Herz verwunden, Kast. (Rož.); Bog ne zadeni! Gott behüte! — tolikanj mu je zadela, sie drang so sehr in ihn, Dalm.; — 4) erklecken, Z.; povsod oči imeti, da vse ljudem zadene, Ravn.; to nam prav zadene, das wirkt, Blc.-C.; — 5) anstoßen; ob kamen z. z nogo; z vozom v zid z., an die Mauer anfahren; z. na koga, kaj, auf jemanden, etwas stoßen, Cig., Jan.; po poti je v tolovaje zadel, Ravn.; — ( fig.) in Conflict gerathen: z. ob kaj, Cig. (T.); z. se, anstoßen: zadel sem se v vrata, ob mizni ogel; — 6) treffen; zadel je, kamor je meril; z. v tarčo; meriti v zajca in z. psa; dobro z. ptico; — vrsta, red zadene koga, es kommt an jemanden die Reihe; praznik zadene, es fällt ein Festtag ein, Cig.; — betreffen, ereilen: nesreča ga je zadela; vojska ni zadela te dežele, Cig.; — zadet biti, betroffen, interessiert sein, Cig., Jan.; — treffen, errathen; zadel si jo, du hast es getroffen, errathen; — 7) verthun, vergeuden, Z., Trub., Dalm.; čas z., Bas.; ( prim. zadejati).
72. zadȗštvọ, n. das Seelenamt, Dict.; tolikanj zaduštva, svečenja, kajenja itd., Krelj.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani