okus (32)

1. okȗs, m. 1) der Geschmacksinn, Jan., Cig. (T.); — 2) der Geschmack (tudi pren.), Guts., Cig., Jan., M., nk.
2. okȗsək, -ska, m. das Gekostete, der Imbiss, Cig. (T.).
3. okúsən, -sna, adj. 1) Geschmacks-: okȗsne bradavičice, die Geschmackswärzchen, Cig. (T.); — 2) schmackhaft, geschmackvoll, Jan., nk.; okusna jed, okusno izdelati kaj, nk.
4. okúsiti, -kȗsim, vb. pf. 1) verkosten, kosten; — Okusil zgodaj sem tvoj sad, spoznanje! Preš.; — 2) okusiti se česa, = le toliko použiti, da spozna okus, mittelst des Geschmackes etwas untersuchen, Cig., Gor.
5. okúsnost, f. die Schmackhaftigkeit, Z., nk.; das Geschmackvolle an einer Sache, der Geschmack (als Eigenschaft), nk.
6. brezokúsən, -sna, adj. geschmacklos, C.
7. neokúsən, -sna, adj. 1) unschmackhaft, nk.; — 2) ohne (ästhetischen) Geschmack, geschmacklos: neokusna noša, nk.; pogl. nevkusen.
8. pokȗs, m. das Verkosten, Z.; — die Probe, der Versuch, Cig. (T.), Zora, Valj. (Rad).
9. pokȗsək, -ska, m. die Probe, C.
10. pokúsiti, -kȗsim, vb. pf. den Geschmack prüfen, kosten; p. jed, vino, jabolko; ein geringes Quantum genießen: ni pila, samo pokusila je; ves dan vina še pokusil nisem.
11. pokȗsnica, f. 1) die Versuchsstation, DZ.; — 2) der Fühler ( fig.), Cig. (T.).
12. izkváriti, -im, vb. pf. verderben, Mur., Cig.; i. se, verderben ( intr.), Mur.; izkvarjen, verderbt ( n. pr. o okusu), Cig. (T.); ( nav. skvariti, toda prim. hs. iskvariti).
13. izvẹ́šiti se, -im se, vb. pf. durch das Spundloch (veha) verdampfen, verrauchen (o vinu), Cig., C., M.; schal werden, Cig. (T.); vino se izveši, ako dolgo stoji v nezaprti posodi, ter izgubi moč in okus, "izvešeno" vino, Ip.- Erj. (Torb.), Kras; vinski cvet se v plitvi, odprti posodici izveši, to je izpuhti, Vrtov. (Km. k.); — zelje se je izvešilo, hat die Säure verloren, Cig.; — izvẹšíti se, Dict.
14. jẹ́lọ, n. das Essen, Mur., Cig., Jan.; die Speise, Rib.- Mik., ogr.- Valj. (Rad); okusno in redilno j., Nov.; j. in pilo, Speise und Trank, BlKr.; brez dela ni jela, Cig., C., Vrt.; kdor ne dela, je brez jela, Cig.; kjer je delo, tam je jelo, Arbeit bringt Brot, Cig.; mnogo dela, pa malo jela, LjZv.
15. kápljica, f. dem. kaplja; 1) das Tröpfchen, der Tropfen; kapljice ga nisem pokusil; dobra k., ein guter Tropfen (Wein); kapljica ga je pobila, er hat einen Rausch, Cig.; — 2) das Maiglöckchen (convallaria majalis), Bolc- Erj. (Torb.).
16. ljȗt, ljúta, adj. 1) heftig, grimmig, wild, C., Mik.; zornig, Cig., Jan.; lj. na koga, C.; — ljut konj, hitziges Pferd, Rib.- C.; — grausam, Mur., Jan.; — 2) (o okusu): ljut ocet, scharfer Essig, Z.; ljuta jed, eine herbe Speise, M.
17. mlẹ́ziv, adj. čudnega, neprijetnega okusa, omleden (o pijači, jedi, posebno pa o sadju), BlKr.- DSv.
18. nevkúsnost, f. = neokusnost, die Geschmacklosigkeit, Jan., nk.
19. okúšati, -am, vb. impf. ad okusiti; 1) verkosten; — 2) o. se česa, etwas vermittelst des Geschmackes untersuchen, Cig.
20. omŕsiti se, -im se, vb. pf. 1) die Faste brechen, an einem Fasttage eine Fleischspeise kosten, Dol.- Cig., Jan., C.; — etwas kosten, C.; toliko, da smo se omrsili, Navr. (Kop. sp.); danes se še nisem omrsil, Lašče- Levst. (Rok.); — o. se, sich letzen, Jan.; = pokusiti kaj dobrega, po čemer slabejša stvar uže ne gre v slast, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) o. se, verwirrt werden, C.
21. osláščiti se, -im se, vb. pf. Appetit bekommen: sprva ni htel jesti, a potem, kadar je okusil, jel je v slast = se je oslaščil, Vas Krn- Erj. (Torb.).
22. plešíti, -ím, vb. impf. 1) fade schmecken: grozdje, ki je od suše in solnčnega opeka trpelo, pleši in je slabega pokusa, Vrtov. (Vin.); — 2) pleši me (v želodcu), ako sem namreč jel mnogo sadja, izvlasti grozdja, Ip.- Erj. (Torb.); — pogl. pleščati in prim. plehek.
23. pokúšati, -am, vb. impf. ad pokusiti; kosten.
24. pomíčən, -čna, adj. 1) beweglich, Cig.; — 2) pikant: okusno in pomično, LjZv.; o njem mu je pravila toliko pomičnega in čudnega, LjZv.
25. rẹ́zək, -zka, adj. 1) schneidend, pikant ( v. Geschmack); rezkega okusa; bes. etwas säuerlich, Cig., C.; — 2) schneidig, beißend, Cig. (T.); rezko odgovoriti, nk.; — 3) grell, schreiend ( fig.), Jan., Cig. (T.).
26. rẹ́zən, -zna, adj. 1) einen Schnitt, einen etwas scharfen (säuerlichen) Geschmack habend; vino, jabolko je rezno; rezno vino v rane vlivati, Dalm.; pikant (o okusu), Vrtov. (Vin.); rezen okus, ein stechender Geschmack, Cig. (T.); — 2) schneidig, schlimm, scharf; rezno prepovedati, Cig.; rezneje govoriti, Levst. (Zb. sp.); z rezno natančnostjo, Jurč.; — tudi: rẹzȃn, -znà; rézən, jvzhŠt.
27. samosvọ́j, -svója, adj. 1) selbständig; samosvoj gospod, Mur.; samosvoji politični okraji, samosvoje področje občinsko, Levst. (Nauk); še nimajo samosvojega okusa, Levst. (Zb. sp.); — 2) Eigen-, Cig.; samosvoja hvala, das Eigenlob, Cig. (T.); — 3) eigen, eigenthümlich: rudnina, ki nema samosvoje barve, ampak je le po slučajni primesi obarvana, Erj. (Min.); starec, čisto samosvoje, nenavadne postave, Jurč.; s. človek, ein Sonderling, Tolm.; — 4) eigensinnig, Dol., Šl.
28. tənə̀k, -nkà, adj. (določno: tȃnki, -a, -ọ, Cv.); 1) dünn; tenka šiba; — tanko črevo, der Dünndarm, Cig. (T.); — fein; tenko platno, sukno; t. veter, ein durchdringender Wind, Svet. (Rok.); t. sluh, ein feines Gehör; tenko slišati; t. nos, eine feine Nase; ima tenek nos, er nimmt es gerne sehr genau, Cig.; t. okus, Cig. (T.); — 2) knapp: pet kil tenke vage, Rihenberk- Erj. (Torb.); na tankem, knapp, C.; tenka hrana, strenge Diät, Cig.; — 3) genau; tenka vest; tenko poročilo, eine genaue Mittheilung, DZ.; tenko poučilo, eine präcise Instruction, Levst. (Močv.); tȃnjša določila, nähere Bestimmungen, DZ.; t. premislek, reifliche Erwägung, Levst. (Pril.); t. človek, ein accurater, gewissenhafter Mensch, Svet. (Rok.); na tanko, genau; tanje, genauer, Levst. (Močv.); tanje ustanoviti, DZ.
29. vrı̑sk, m. 1) ein hellstimmiges Geschrei, das Freudengeschrei, das Jauchzen; In trum se šum in vrišč in vrisk, Se turški boben sliš' in pisk, Preš.; — 2) nekaj zelo kislega: kislo kakor vrisk, ( t. j. tako kislo, da človek, če je pokusi, zavriska ali zavrešči); — der Essig, Cig., nk.; kisli vrisk, ki mu pravi vino, Jurč.
30. žę́gən, -gna, m. der Segen; — der Ostersegen; žegna komu dati pokusiti; — iz nem.; pogl. blagoslov.
31. žívəc, -vca, m. 1) ein lebendes Wesen, v uganki: živec mrtveca vleče, mrtvec kriči, a živec molči (zvonar, zvon), GBrda- Erj. (Torb.); — 2) ein harter Mauerstein, bes. der Kies, Habd.- Mik., Hal.- C.; — der Feldspat, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); — 3) der Nerv, Cig., Jan., Cig. (T.); gibni ž., der Bewegungsnerv, očutni ž., der Empfindungsnerv, vidni, slušni, okusni, vonjalni ž., der Gesichts-, Gehörs-, Geschmacks-, Geruchsnerv, obhodni ž., der herumschweifende Nerv (nervus vagus), raztrojeni ž., der dreigetheilte Nerv, dovodni ž., der zuleitende Nerv, Erj. (Som., Ž.); — do živca (= do živega) komu priti, BlKr.; premlatiti koga do živca, Jurč.
32. žmàh, žmáha, m. = okus (Geschmack); — prim. stvn. smac, Mik.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani