okoli (149)

1. okọ̑li, I. adv. = okolo 1) herum, im Umkreise; okoli in okoli, ringsherum; — 2) ungefähr, beiläufig: okoli dvesto goldinarjev; — II. praep. c. gen. 1) um — herum: okoli vrta iti; okoli koga se plaziti; okoli sebe mahati s palico; — okoli božiča, um Weihnachten; — 2) (pri številih) bei: okoli dveh sto goldinarjev.
2. okọ̑lica, f. die Umgegend, die Umgebung; mestna okolica; — die Gegend, der Landstrich, Cig., Jan., C.; der District, der Bezirk, Cig., Jan.
3. okọ̑ličan, m. der Bewohner der Umgebung ( z. B. einer Stadt), der Anwohner; okoličani, die Bewohner eines Territoriums ( z. B. des Triester Territoriums); tudi: okoličàn, -ána.
4. okọ̑ličanski, adj. Territorial-: okoličanski (ali: okoličȃnski) bataljon, Trst.
5. okolíčati, -am, vb. pf. bepfählen, bestecken ( z. B. einen Weinberg), Cig.
6. okọ̑ličən, -čna, adj. zur Umgebung gehörig.
7. okolíčiti, -ı̑čim, vb. pf. bepfählen, bestecken ( z. B. einen Weinberg), Cig., Jan.
8. okǫ̑ličje, n. eine Malvenart (malva nicaeensis), Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.).
9. okọ̑ličnica, f. = lokalizem, Jan.
10. okọ̑ličnost, f. der Umstand, C.; prav nenavadne okoličnosti, Cv.
11. okolı̑ja, f. der Bereich, der Sprengel, das Gebiet, Cig., Jan., C.; colna o., das Zollgebiet, DZ.
12. okolína, f. 1) die Rundung, C.; — 2) die Umgegend, Cig. (T.), C.; v okolini, im Umkreise, Cig.; — das Gebiet, der Bezirk, C., Slom., DZ., Vrt.; kak posel opravljati po svoji okolini (in seinem Sprengel), Levst. (Nauk); — 3) der Umstand, Cig., C.
13. okolíš, m. 1) der Umweg, Cig., Jan., Svet. (Rok.); — okoliši, Umschweife, Jan.; po okoliših pripovedovati, weitschweifig erzählen, LjZv.; začel jo je nekam po okoliših snubiti, Erj. (Izb. sp.); brez okolišev, ohne Umstände, Svet. (Rok.), Str., Jurč.; tudi: brez okoliša, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Umkreis, das Gebiet, Jan., Cig. (T.); močvirski o., das den Moorgrund umschließende Gebiet, Levst. (Močv.); — der Bereich, der District, Cig., Jan.; zdravnik vašega okoliša, Vod. (Bab.); volitveni okoliši, Wahl-Bezirke, Levst. (Nauk); colni o., das Zollgebiet, DZ.; cestni o., der Wegdistrict, Levst. (Cest.); kužni o., der Seuchenbezirk, Levst. (Nauk); šolski o., der Schulsprengel, UčT.; o. okrajnega sodišča, der Bezirksgerichtssprengel, DZ.
14. okolíšanje, n. Umschweife, C.; brez okolišanja, ohne Umstände, Zora.
15. okọ̑lišče, n. die Umgebung, der Umkreis, der Bezirk, das Gebiet, Mur., Cig., Jan., Šol., C., Nov.; der Bereich, DZ.
16. okọ̑liščina, f. 1) die Umgegend, Ravn.- Valj. (Rad); die Umgebung: začel sem ti obrisovati svojo okoliščino, Jurč.; — 2) der Umstand, Mur., V.-Cig., Jan., nk.; okoliščine so nanesle, die Umstände erfordern es, Cig.; po okoliščinah, nach der Lage der Dinge, Cig.; — 3) okoliščine, Umschweife: z okoliščinami povedati, Svet. (Rok.); okoliščin išče, er macht Umstände, Svet. (Rok.).
17. okolı̑ščnice, f. pl. = obod pri mlinskem kamenu, Cig.
18. okolíšək, -ška, m. der Kreis, die Runde: iti v o., im Kreise laufen, Cig.; vse gre v o., alles taumelt herum, C.
19. okolíšən, -šna, adj. Districts-, Jan. (H.).
20. okolíšiti, -ı̑šim, vb. impf. auf Umwegen gehen, mit Umschweifen erzählen, tudi: okolišiv iti, okolišiv pripovedovati, Lašče- Levst. (Rok.).
21. okolı̑šje, n. die Umgebung, der Umkreis, C.
22. okolı̑ški, adj. mit Umschweifen: o. govor, SlN.
23. okọ̑lišnji, adj. in der Umgebung befindlich, umliegend, C.; angrenzend, (okolšen) Jan.
24. okóliti, -kǫ́lim, vb. pf. bepfählen, bestecken, Cig.; o. vinograd, jvzhŠt.
25. okọ̑livrat, adv. rundherum, ogr.- Mik.
26. okọ̑livrč, adv. um und um, BlKr., M., Mik., Navr. (Let.); (okoluvrč, BlKr.- DSv.; okolovrč, BlKr.- Let.).
27. kokolíca, f. neko bajeslovno žensko bitje, Pjk. (Črt. 68.).
28. pokóliti, -kǫ́lim, vb. pf. 1) allmählich bepfählen, Z.; vse vinograde smo pokolili, jvzhŠt.; — 2) beim Bepfählen verbrauchen, Z.
29. protokolīst, m. zapisnikar, der Protokollist.
30. samokǫ́lica, f. = samokolnica, Ip.- Erj. (Torb.).
31. sokolíca, f. das Falkenweibchen, Cig., Jan., nk.
32. sokólič, m. dem. sokol; 1) junger Falke, Cig., Jan.; der Falke, Guts., Štrek.; — 2) der Zwergfalke (falco aesalon), Cig., Frey. (F.), Erj. (Z.); der Lerchenfalke, Levst. (Nauk); — tudi: sokolìč, -íča.
33. sokolı̑njak, m. der Falkenhof, Cig., Jan.
34. sokolíšče, n. der Falkensitz, Zora.
35. širókolikọ, n. = pogače, neko jabolko, Brkini- Erj. (Torb.).
36. širokolìst, -lísta, adj. breitblätterig, Jan.
37. širokolístən, -tna, adj. breitblätterig, Cig., Jan.
38. beračı̑ja, f. 1) die Bettelei; — 2) die Bettelarmut, die Armseligkeit; — 3) das Bettelvolk, Jan. prepovedal je sinu hoditi okoli takih beračij, Jurč.
39. borjáč, -áča, m. der Hof, C.; bórjač, -áča, Kras in Prim.- Erj. (Torb.); — der Viehhof, Cig.; ograjen prostor okoli svinjaka, Notr., Dol.; — nam. oborjač, prim. obor = Hürde, Erj. (Torb.).
40. borovíca, f. = brina, Št.- Cig., Valj. (Rad); z borovico po hišah kade, Pjk. (Črt.); tudi: bǫ́rovica, Mur., okoli Maribora- Zora.
41. bregúše, f. pl. = brageše, bregeše, SlGor.- C.; — kratke hlače tržaških okoličanov, Edinost.
42. brẹžȃnka, f. 1) die Uferbewohnerin, Cig.; — 2) neko vino iz tržaške okolice.
43. bȓncati, -am, vb. impf. summen: muhe okoli obraza brncajo, C.
44. cẹ̑vnica, f. 1) led, ki se napravi okoli rozg, kadar dež zmrzne, Št.; — 2) = orgle, C.; (= citre, Levst. [Zb. sp.]; prim. stsl. cêvьnica, lyra).
45. čekljáti, -ȃm, vb. impf. 1) = čeketati: kraljič čeklja okoli hiše, Zv.; plappern, C.; — 2) beim Sprechen mit der Zunge anstoßen, stottern, Cig., Zora, Kres.
46. čestı̑tka, ** f. 1) das Gratulationsschreiben, die Gratulation, h. t.- Cig. (T.); — 2) čestitka (ali čestka), bajeslovno bitje = sojenica, okoli Kostanjevice- Vest. I. 2.; — prim. častite žene.
47. črmlják, m. der Eierdotter, Meg., Cig., Rib.- Mik., Mariborska ok.- C.; beljak okoli črmljaka, Dalm.
48. čȗčkati, -am, vb. impf. na Blaževo se Slovenci kraj Ščavnice čučkajo z blagoslovljenimi svečami, — to je, sveče užgejo in je vrtijo okoli nog, rok, pojasa, da jim kačji pik in bolezen sploh ne škoduje, Trst. (Let. 1875, 32.).
49. dopołnı̑tvən, -tvəna, adj. Ergänzungs-, (-niten) Cig., Jan.; dopolnitvenega okoliša poveljstvo, das Ergänzungsbezirkscommando, Levst. (Nauk); dopolnitvene (-nitne) volitve, Ergänzungswahlen, nk.
50. drmljáti, -ȃm, vb. impf. rasseln: časi po cesti drmlja po šest in več samokoličaric druga za drugo, DSv.
51. èj, interj. = eh: ej, vrag, pa že blodi kdo tu okoli, LjZv.; ej, saj je dejal doktor, da se ni bati, LjZv.; traun: ej, da je res, es ist traun wahr! Cig.; ej res! traun! Jan.; — ei! Cig., Jan.
52. fȗckati, -am, vb. impf. 1) huschen: ponočni ptiči okoli fuckajo, Glas.; — 2) = fucati, C.
53. gȃjsnati, -am, vb. impf. wetzen, Cig.; hlače g., M.; — g. se ob kaj, sich an etwas wetzen, sich scheuern (o živini), Cig., Jan.; — g. se okoli deklet, bei Mädchen löffeln, Cig., Polj.; — prim. ajsnati se.
54. gnésti, gnétem, vb. impf. kneten; testo g.; drücken, quetschen, knittern, Cig., C.; g. jeklo, härter machen, Nov.; — mit der Arbeit nicht vorwärts kommen: gnete in gnete, pa ne opravi nič, Polj.; g. se, sich drängen; g. se okoli koga, jemanden umdrängen; — bedrücken, bedrängen: sila ga gnete, Cig.; — "neben dem richtigeren gnetem hört man gnjetem ", Mik. (V. Gr. I. 338.); (gnédem, Gor.).
55. grę́bica, f. dem. greba; das Erdklößchen: (rastlino) z dobro grebico okoli koreninic izposaditi, Cv.
56. grmáditi, -ȃdim, vb. impf. 1) häufen, aufthürmen, Cig., Šol., Bes.- C.; — 2) sich übermüthig benehmen: berač je grmadil okoli žganjarije, Gor.
57. grǫ́zdjiče, n. dem. grozdje; 1) suho g., getrocknete Weinbeeren, kleine Rosinen ("Weinberl"), Dict., Cig., BlKr.; — 2) rdeče g., die Johannisbeere (ribes rubrum), Cig., Jan., Tuš. (R.); = kresno g., Mur., Cig., Jan., M.; = sv. Ivana g., okoli Gorice- Erj. (Torb.); = laško g., Mur., Cig.; = kurje g., Cig.; belo kresno g., die weiße Johannisbeere, Cig.; — bodeče g., die Stachelbeere (ribes grossularia), Cig., C.; = kosmato g., V.-Cig., Jan., Nov.- C.
58. hacáti, -ȃm, vb. impf. schwerfällig einhergehen, breit einherschreiten, C.; (o medvedu), Zora; hacal je po slami okoli konja, LjZv.; — prim. kor.-nem. hatsch'n, schleppend einhergehen.
59. hę̑ncati, -am, vb. impf. okoli mize stoje z ene noge na drugo prestopati ali preskakovati in se tako zagibavati (nekak ples Poljancev na gorenjem Ptujskem polju), Pjk. (Črt.).
60. hrȃmati, -mam, -mljem, vb. impf. hinken, humpeln, Meg., Cig., Jan., Cig. (T.), Šol.; vol hrama, C.; hramali so okoli altarja, Dalm.; žalosten je hramal starček v mesto, LjZv.
61. izmółsti, -mółzem, vb. pf. 1) i. iz koga kaj, jemandem etwas entpressen, Cig.; vse denarje je iz mene izmolzel, Z.; — 2) ausmelken; do dobrega i., Cig.; — erschöpfen, Cig., Jan.; izmolzena njiva, magerer Acker, Cig.; i. koga, i. komu mošnjo, jemandem den Beutel leeren, Cig.; aussaugen ( fig.), Cig., Jan., Cig. (T.); izmolzena okolica, Zora; — izmolzen, entnervt, Cig.
62. izvrstíti, -ím, vb. pf. ausreihen, Z.; i. okolico iz okraja, SlN.; ausschichten, Šol.
63. jȃmljičək, -čka, m. dem. jamljič; kleine Furche, Grube: j. okoli drevesa, da vodo pridržuje, Nov.
64. 2. jȃr, jára, adj. heftig, grimmig, zornig, Cig., Jan.; jara kača, Meg.- Mik., C.; Živi ogenj, jari žerec i. t. d. (tako pastirji okoli ognja pojo), Pjk. (Črt.); jara peč, heißer Ofen, Z.
65. jȃščerica, f. 1) die grüne Eidechse (lacerta viridis), okoli Škofje Loke ( Gor.); ( die Eidechse, Cig., Jan.); — 2) die Meisterwurz (imperatoria ostruthium), Cig., C., (jaščarica) na Kaninu, Bolc- Erj. (Torb.); — prim. stsl. jašterica.
66. kítast, adj. 1) zopfähnlich; kitast motvoz (okoli klobuka), Jurč.; kitasta baroka, die Zopfperrücke, Cig.; — 2) voll Zöpfe, Mur.; — voll Striemen: k. hrbet domov prinesti, Jurč.; — 3) büschelartig, Cig.; — 4) sehnicht, sehnig, Mur., Cig., Jan.
67. kriljáti, -ȃm, vb. impf. fliegen, flattern: skrjanček jel je kriljati nad idilnim svojim domom, Zv.; veša okoli luči krilja, M.; žuželke kriljajo, Zora; — herumstreifen, Jan.; prasec tod okoli krilja, M.; — (mit den Händen) herumschlagen, gesticulieren, fuchteln, Cig., Jan.; z rokami k., BlKr.
68. kúkavica, f. 1) der Kuckuck (cuculus canorus); čopasta k., der Haubenkuckuck, Cig.; — 2) die Kuckuckslichtnelke (lychnis flos cuculi), vzhŠt.- C.; — das Knabenkraut (orchis Morio), Poh.- Erj. (Torb.); kukavice, Orchideen: čeladasta k., helmartige Ragwurz (orchis militaris), dvolistna k., zweiblättrige Ragwurz (orchis bifolia), širokolistna k., breitblättrige Ragwurz (orchis latifolia), Tuš. (R.).
69. lȃjati, -jam, -jem, vb. impf. bellen; l. na koga, nad kom, jemand anbellen; lajal je rad na tati, Rog.; — schreien, keifen, schmälen, Cig., Jan., M.; — lärmen: fantje okoli hiše lajajo, Dol.; — "štulec" mu lajajo, man schilt ihn "štulec", Idrija; l. = zvati, klicati, Goriš.- Štrek. (Let.).
70. láziti, lȃzim, vb. impf. zu kriechen pflegen, kriechen, herumkriechen, schleichen; po zelju gosenice lazijo; vsako noč okoli hiše lazi.
71. ledəvjè, n. die Lenden: okoli ledevja, ogr.- Cv. IV. 10.; prim. ledovje.
72. lízati, -žem, vb. impf. lecken; žabe ga ližejo, er ist muthwillig, Cig.; — schlecken, naschen, Cig., Jan.; rad cuker liže, Cig. (T.); — dati otroku lizati, das Kind die Ruthe kosten lassen, Cig.; — l. koga, jemanden verzärteln, C.; l. se okoli koga, bei jemandem sich einzuschmeicheln suchen; l. se komu, Jan., Levst. (Rok.); — sukno se liže, das Tuch wetzt sich ab, schleißt, Jan., C.
73. mȃčka, f. 1) die Katze; kakor mačka okoli vrele kaše hoditi = ne vedeti, kako kaj začeti; mačko v vreči (žaklju) kupiti, die Katze im Sacke kaufen, Cig.; gledati se kakor pes in mačka, wie Hunde und Katzen zusammen leben; kar mačka rodi, rado miši lovi = Art lässt nicht von Art; dati mački salo varovati = den Bock zum Gärtner machen, Cig.; tak si, kakor breja m., du bist ein Zornigel, Cig., jvzhŠt.; ni za nič, kakor jesenska m., Gor.; — mačko boš dobil, du wirst einen Plunder (= nichts) bekommen, jvzhŠt.; — divja m., die Wildkatze; črnopasasta m., die Cyperkatze, Cig.; morske mačke, die Meerkatzen: zelena morska m. (cercopithecus sabaeus), Erj. (Ž.); — 2) die Katze als Sternbild, Cig. (T.); — 3) das Kätzchen ( bot.), Cig.; die Fruchtwolle (pappus), Cig.; — 4) mačke, die Schneeflocken, Cig.; — 5) der Butz in der Nase, Cig., Dol.; — 6) = maček, der Anker, Mur., Trub.- M.; železna m., Meg.; — die Hakenstange, Jan. (H.); — 7) die Feldmaustreu (eryngium campestre), Cig.
74. mrzkóta, f. der Ekel, C.; — etwas Ekelhaftes: taka mrzkota je okoli svinjskih hlevov, da nikdar tega, Notr.
75. 1. múliti, -im, vb. impf. 1) abstumpfen: m. kamen, dem Steine die scharfen Ecken abstumpfen, Cig.; m. drevo, den Baum des Gipfels berauben, Cig.; — m. se, die Ohren zurückschlagen (o konju): konj se muli, kadar hoče ugrizniti, C.; — 2) Laub abstreifen, Mur., Cig., Jan., Mik.; — reiben: roke si od mraza m., C.; streicheln, liebkosen, C.; — m. se komu, schmeicheln, Mariborska ok.- C., Z.; m. se okoli koga: pes se muli okoli gospodarja, Št.- Cig.; mačka se muli okoli človeka, Celjska ok.; — 3) ausraufen, jäten (im Weinberge), Cig., Jan., BlKr.; vinograde m., Cig.; pred trgatvijo še po vinogradu mulijo, t. j. travo trebijo ali plevejo, Dol.; po trtju travo m., BlKr.; — 4) grasen, weiden; krave mulijo (travo); krave mulijo po travi, Ravn.
76. múzati, -am, vb. impf. 1) durch Abstreifen glatt machen: veje m., das Laub von den Aesten abstreifen, Mur., Cig., C.; prašiča m., das Schwein enthaaren, Z., Gor.; korenje, repo m., vom Kothe reinigen, vzhŠt.- C.; pečene kostanje m., abschälen, Kamenica pri Mariboru- Kres; perje m., Federn schleißen, Guts.- Cig., Mur., Jan.; — lase m., glatt kämmen, Polj.; — m. se, = gladiti se, sich streicheln: m. se ob bradi, C.; mačka se muza, Gor.; — m. koga, ohrfeigen, Gor.- M., Poh.; — 2) m. se, die Ohren zurückziehen (von Thieren), C.; konj se muza (kadar je hud in hoče ugrizniti), Ig; — 3) m. se, schmunzeln, (schalkhaft) lächeln; — 4) m. se, schlüpfen; kure in gosi se skoz plot muzajo, Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad); tat se skozi okno muza, vzhŠt.- C.; schleichen: m. se okoli oglov, okoli hiš, Dol.; m. se kam, C.; — prim. it. muso, die Schnauze, in slov. mulast, muliti.
77. nanȃšati, -am, vb. impf. ad nanesti, nanositi; 1) herantragen, zusammentragen, Raj' b' letala nizko, Zbirala cvetje, Nanašala mladim Celo poletje, Vod. (Pes.); n. gnezdo = znašati gnezdo, Levst. (Zb. sp.); — anschwemmen; nalivi prst in sip nanašajo na cesto, Levst. (Pril.); — 2) mit sich bringen, Cig.; okoliščine tako nanašajo, Cig.; — govorjenje je tako nanašalo, das Gespräch führte darauf, M.; — 3) beziehen: na oko n., auf das Auge beziehen, Žnid.; — n. se na kaj, sich auf etwas berufen, Cig., Jan.; sich auf etwas beziehen, Mur., Jan., nk.
78. nanésti, -nésem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge herantragen, zusammenbringen; veter je veliko prahu v sobo nanesel; — anschwemmen; voda je blata nanesla na travnik; nanesen svet, angeschwemmtes Land, Cig.; — 2) mit sich bringen; kakor beseda nanese, wie es das Gespräch mit sich bringt, M.; pogovor je tako nanesel, M.; čas in okoliščine so nanesle, C.; kakor nanese stvar, je nach der Art des Gegenstandes, Levst. (Nauk); prilika je tu ter tam nanesla, Levst. (Nauk).
79. naslı̑kati, -am, vb. pf. abbilden, malen: n. koga, n. podobo, nk.; naslikana okolica, die Landschaft, Cig. (T.).
80. nastǫ́piti, -stǫ̑pim, vb. pf. 1) antreten; n. pot; n. službo, vladarstvo; n. za kom, nachfolgen, Mur., Cig., Jan.; n. kraljestvo, cesarstvo za kom, Cig.; n. dedino; n. pravdo, n. kazen; n. trideseto leto, in das 30. Jahr treten, Cig.; — 2) auftreten ( n. pr. o govorniku, igravcu); — 3) eintreten, beginnen, Mur., Cig., Jan., nk.; doba je nastopila, nk.; nastopila je sila, Mur.; nastopile so okoliščine, Cig.; ( rus.); — 4) einen Misstritt thun, Cig.; — n. si žrebelj, sich einen Nagel in den Fuß eintreten, V.-Cig.; — konj si je nastopil, das Pferd hat sich mit dem Eisen eines Hinterfußes den Nerv eines Vorderfußes verletzt, es hat sich genervet, Cig.; — n. komu na noge; — 5) anlaufen, austreten; voda je nastopila.
81. òb, (okrajšana oblika: ò), I. praep. A) c. acc. 1) s krajevnim pomenom na vprašanje: kam? um; kača se je ob palico ovila, ob potok (den Fluss entlang) smo vrbe nasadili, Levst. (Sl. Spr.); — pri glagolih, ki pomenjajo zadevanje, udarjanje: an, auf; ob mizo udariti, auf den Tisch schlagen; ob tla treščiti, zuboden schmettern; ( fig.) ob tla je, er ist zugrunde gerichtet; ob kamen zadeti ali spotekniti se, an einen Stein stoßen; bodisi z loncem ob kamen ali s kamenom ob lonec, težko je loncu, Npreg.- Jan. (Slovn.); ob grm je obrsnil, es hat ihn der Busch gestreift, Levst. (Sl. Spr.); drgniti se ob kaj, sich an etwas reiben; ( fig.) ob mene se briše, = er schiebt die Schuld auf mich, Z.; ob mene se huduje, er ärgert sich über mich, Jurč.; jezike brusiti ob koga, Levst. (Zb. sp.); metati kaj ob zadaj (= vnic, črez glavo nazaj), Navr. (Let.); — ob ono stran, jenseits, Krelj; — 2) s časovnim pomenom: ob dan, bei Tage, Habd.- Mik.; ob noč, bei der Nacht, Mik.; über Nacht, Mur., Zv.; In svet ob noč pozabi kraj, Greg.; — 3) pomenja vzrok: ob to (obto), deshalb, Trub., Dalm.; ob kaj? (obkaj?), warum, Trub.; ob vašo stran, eurethalben, Krelj; — 4) ob glavo mu gre, es geht ihm um den Kopf, Ravn.- Mik.; ob pamet mu gre, er ist in Gefahr, den Verstand zu verlieren, Cv.; — (po nem.) ob kaj priti, um etwas kommen, es verlieren; pripraviti koga ob kaj, jemanden um etwas bringen; ob glavo dejati, enthaupten; krava je ob mleko, die Kuh ist um die Milch gekommen; obenj je, es ist um ihn geschehen, Cig.; — B) c. loc. 1) s krajevnim pomenom: längs, an; Paša stopa o potoci, Npes.-K.; ob potoci (potoku) lovec hodi, Levst. (Sl. Spr.); ob hribu hoditi, am Berge hin gehen, Cig.; ob hiši stoji drevje, Levst. (Sl. Spr.); pesek ob morju, der Sand am Meere, Ravn.- Mik.; ob bedru meč visi, Mik.; ob niti viseti, Mik.; palica ob zidu sloni, Levst. (Sl. Spr.); strah je v sredi otel, ob krajih ga pa nič ni, Npreg.- Jan. (Slovn.); težko mi je ob srcu, Vrt.; — 2) s časnim pomenom: zur Zeit, um, zu; o pravem času, zur rechten Zeit; ob nečasu, zur Unzeit, V.-Cig.; o kugi, zur Pestzeit; o lepem vremenu, bei schönem Wetter; o deževju, zur Regenzeit; o žetvi, zur Erntezeit; o božiču, zu Weihnachten; o sv. Juriju, zu Georgi; o kresi se dan obesi, Npreg.- Jan. (Slovn.); — o poldne, o polnoči (o poludne, o polunoči, nk.), zu Mittag, um Mitternacht; ob kolikih? = obkorej? um wieviel Uhr? Mur., vzhŠt.; ob eni (enih), um ein Uhr; ob sedmih, ob sedmi uri, um sieben Uhr; ob pol(u)sedmih, um halb sieben Uhr; — ob enem, zugleich; ob prvem, ob tretjem = prvič, tretjič, C.; — deček ob desetih letih, ein zehnjähriger Knabe, Vrt.; — ob uri, zur bestimmten Stunde; — ob sedmem dnevi, jeden siebenten Tag, Dalm.; — ob petkih, an Freitagen; ob časih, zeitweise, Cig.; — = za, zur Zeit: ob cesarju Avgustu, Levst. (Sl. Spr.); ob Mojzesu, Vrt.; — binnen, in: ob tednu, ob letu; — 3) znači okoliščine: ob zgodnjem trpljenju, o preganjanju in obrekovanju, o tujščini in ječi si delal iz Jožefa tako blazega moža, Ravn.; ob tem takem, unter solchen Umständen, Cig.; ob samotni hoji črez goro premišljevati kaj, Ravn.; — 4) kaže to, česar se dejanje tiče: in Betreff, von, über ( lat. de); (v tem pomenu stoji v knjigah nav.: o, redkeje: ob, narod pa rabi: od); o kom (čem) govoriti, pisati, peti, meniti, dvomiti itd.; pesem o Pegamu in Lambergarju; nauk o pesništvu; — kaj se vam zdi ob takem prevzetju? Krelj; veselje ob enem grešniku, Krelj; pravi mi ob edinem sinu mojem, Levst. (Sl. Spr.); — 5) kaže to, iz česar je kaj izdelano, aus: klobuke delati ob svili, Vrt.; ti zidovi so ob opeki, Vrt.; ob suknu je narejeno oblačilo, Levst. (Rok.); — 6) kaže to, kar h kakemu dejanju pomaga: o (ob) palici, o (ob) berglah hoditi, an einem Stocke, auf Krücken gehen; ob kruhu in vodi živeti, von Brot und Wasser leben; o preji ga je živila, sie nährte ihn mit Spinnen, Ravn.- Mik.; ob svojem živeti, von seinen eigenen Mitteln leben; naj le dobro živi, saj ima ob čem, (er hat ja die Mittel dazu); ob svojih, očetovih troških, auf eigene, des Vaters Unkosten; ob tem brašnu ne prideš do Trsta, mit dieser Reisezehrung kommt man nicht bis Triest; izučiti se česa ob nemškem jeziku, mittelst der deutschen Unterrichtssprache etwas erlernen, Levst. (Nauk); ob malem opraviti, mit Wenigem auskommen, Cig.; ti se ob velikem trudiš, du hast viel Mühe, Krelj; ob kratkem kaj povedati, sich kurz fassen; — 7) sam ob sebi, von selbst, aus eigener Macht: kadar je sila, more sam ob sebi dajati zapovedi, Levst. (Nauk); — samo ob sebi se umeje, es versteht sich von selbst, Levst. (Nauk), nk.; — ob svoji glavi, sam ob sebi je storil, er that es aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, Levst. (Sl. Spr.), C.; — to ni samo ob sebi, das geht nicht mit rechten Dingen zu, Levst. (Sl. Spr.); — ob sebi an und für sich, C.; — II. adv. v sestavi z adjektivi, katerim slabi pomen: osiv, etwas grau, otemen, etwas finster etwas dunkel, vzhŠt.- C.; — III. praef. znači, 1) da se dejanje vrši okoli predmeta: um-; obviti, umwickeln, obvezati, umbinden, ozreti se, sich umsehen, opasati, umgürten, obstopiti, umringen, objeti, umfassen, umarmen; — 2) da dejanje zadeva predmet, če tudi ne od vseh strani: be-; obiti, beschlagen, obdarovati, beschenken, obrekavati, verleumden, obgovoriti, anreden; — 3) da kdo (kaj) ostane v začetem stanju: obležati, obsedeti, obstati, liegen, sitzen, stehen bleiben; — 4) izgubo: oblistovati se, die Blätter verlieren; — 5) dela iz imperf. glagolov perfektivne: ogreti, oslabeti.
82. obsę̑žək, -žka, m. 1) die Umfassung, Cig.; — 2) der Umfang, der Bereich, Cig., Jan.; o. volitvenih okolišev, DZ.; o. kontumacijske službe, DZ.; — der Inbegriff, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — der Inhalt, Cig. (T.); pisma enakega obsežka, Cv.
83. obtrę́sti, -trę́sem, vb. pf. 1) potresti okoli česa, umstreuen, Cig.; — 2) = otresti, vollends abbeuteln, abschütteln: o. drevo.
84. obvrȃtnik, m. der Halsschmuck, C.; (dejan bo) okoli tvojega vratu drag obvratnik, Škrinj.- Valj. (Rad).
85. ohrȃmje, n. das Balkenwerk: leseno o. okoli hišnih zidov, Jap. (Sv. p.).
86. ókoł, okọ̑li, f. der eingefriedete Weideplatz, Luče ( Št.)- Erj. (Torb.).
87. okolo, I. adv. = okoli, herum, Jan., nk.; okolo hoditi, Krelj; — II. praep. c. gen. um — herum, Mik., nk.
88. okolščina, f., Jan., nk., pogl. okoliščina.
89. okolúš, m. = okoliš, der Umweg, Rib.- Mik.
90. okrajnosǫ́dən, -dna, adj. Bezirksgerichts-: okrajnosǫ̑dni okoliš, der Bezirksgerichtssprengel, DZ.
91. okroglína, f. 1) die runde Gestalt, die Rundung, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); die Kugelform, ogr.- Valj. (Rad); — 2) = okolica, die Umgebung, C., ogr.- Raič ( Nkol.); — 3) das Rondel, Cig.; — 4) neka vinska trta, M., C.
92. omuhávati se, -am se, vb. impf. zudringlich den Hof machen: okoli gospic se omuhavajo nagizdani gospodičiči, Erj. (Izb. sp.).
93. opę́ti, -pnèm, vb. pf. ringsherum spannen: o. mrežo, Cig.; — umspannen, behängen, tapezieren, drapieren, Cig., Jan., Šol., Cig. (T.); okno o., M.; stene s črnim suknom opete, Cig.; — o. (okoli sebe), umheften, umschnallen, umgürten, Cig.; Opne kaljeno sabljico, Npes.- Vod. (Pes.); — bekleiden: opne ga z lastnim oklepom, Ravn.; — opeta obleka, gespannte, enganliegende Kleidung, C.; opeto gledati, große Augen machen, C.; — o. se k čemu, na kaj, eng anhaften, Cig., Jan.
94. 2. opọ̑rək, -rka, m. 1) die Krause bei Kleidern, C.; — 2) das Gekröse (mesenterium), vzhŠt.- C.; tudi pl. oporki, C.; — 3) die Gebärmutter der Sau, vzhŠt.- C.; — 4) salo okoli slezene pri svinji, Valj. (Rad); — 5) svinjska kožica, ki se meče v sir, kateremu pravijo potem remenjak, Valj. (Rad); — 6) ein Lappen, am Schuh, woran die Schnalle oder die Schnur befestigt ist, Rez.- C.
95. oprę́zovati, -ujem, (-ovam), vb. impf. 1) lauern, spähen; = zijala prodajati in na besede streči, Št.; v snu je vso noč oprezoval okoli zlatarjev, Erj. (Izb. sp.); ob cesti oprezovajo sestradane vrane, Erj. (Izb. sp.); — 2) säumen, zögern, Cig., Jan., M., Ravn.; on je predolgo obiral se in oprezoval pri svojem poslu, Jurč.
96. osnážiti, -snȃžim, vb. pf. 1) den Schmutz von einer Sache entfernen: säubern, putzen, reinigen; o. obleko, otroka; — o. se, sich entleeren, misten, Cig.; — 2) schmücken, zieren, verschönern, M.; kralj ga osnaži z vrvco zlato okoli vratu, Ravn.
97. oščepíti, -ím, vb. pf. = oščapiti, (ošep-) C., Z.; o. se, sich herumwinden: oslak se oščepi okoli fižola, Dol.; sich umschlingen, Npes.-Vraz.
98. otvésti, otvézem, vb. pf. umbinden, V.-Cig., C.; o. vrv okoli ramena, okolo vratu, Šol., Vrt.; pse o., den Hunden die Halsseile anlegen, sie anhalsen, Cig., Vrt.; mittelst eines Strickes, einer Kette anbinden, Kor.- Jarn. (Rok.), Jan.; živino o., Šaleška dol.- C.; Kratko ga (konja) je otvezla, Da ni mogel trepetat', Npes.-Schein.; otvezen pes, der Kettenhund, Guts.; — pren. o. koga na-se, jemanden ins Schlepptau nehmen, Jan.
99. ovijáč, m. 1) trsna mladika, ki od korenine požene ter se na kakih osem očes obrezana okoli posebnega kola ovije in priveže, Št. Jernej ( Dol.); — 2) der Ableitungscanal an der Straße, Cig., Z.
100. ovijáčina, f. coll. = rastline, ki se okoli grmovja in drevja ovijajo: gosto, z ovijačino zaraščeno grmovje, Let.

1 101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani