okisan (3)

1. okı̑sanəc, -nca, m. = okis, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.), Nov.
2. okísanje, n. die Säuerung; — die Oxydation, Cig., Jan., Sen. (Fiz.).
3. 1. ǫ́cət, -cta, m. der Essig, Mur., Jan., Štrek., DZ., Goriš., ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad); z octom okisana voda, Zv.; — prim. stsl. ocьtъ, got. akeit, lat. acetum, Mik. (Et.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani