oje (1480)

1. oję̑, * -ę̑sa, n. die Deichsel; pl. ojesa, die Klobendeichsel, Cig., Jan.; (ǫ́je, gen. ǫ́ja, Mur., vzhŠt.; oję́, Cv.).
2. ǫ̑jəc, -jca, m. grüner Frosch, C.
3. ojedíniti, -ı̑nim, vb. pf., h. t.- Cig. (T.); pogl. oediniti.
4. ojekláti, -ȃm, vb. pf. bestählen, C.
5. ojekleníti, -ím, vb. pf. mit Stahl belegen, bestählen, Cig.
6. ojeklíti, -ím, vb. pf. bestählen, Cig.
7. ojeklováti, -ȗjem, vb. impf. ad ojeklati, stählen, Jan.
8. ǫ́jən, -jna, adj. = ojesen; ǫ̑jna igla, der Deichselnagel, Fr.- C.
9. oję̑sən, -sna, adj. Deichsel-, Cig.
10. ojẹ́sti se, -jẹ́m se, vb. pf. sich wundreiben; ojeden, wundgerieben, fratt, Cig.
11. ojẹ́zditi se, -jẹ̑zdim se, vb. pf. sich wund reiten, sich aufreiten, Cig.
12. ojezę́riti, -ę̑rim, vb. pf. zu einem See machen: Voda naleti, — Zemlja je blizu vsa ojezerjena, Danj. (Posv. p.).
13. bẹlognǫ́jən, -jna, adj. weiß materisierend: belognojna maroga, Jap.
14. blojénje, n. 1) das Herumirren: b. po svetu, Cig.; — 2) das Irrgespräch, das Phantasieren, Cig.; — 3) die Pantscherei, Cig.
15. bogabojèč, -ę́ča, adj. gottesfürchtig, (= Boga boječ [se]).
16. bogaboję́čən, -čna, adj. = bogaboječ, Jan., bogaboječno živeti, Schönl.
17. bogaboję́čnost, f. die Gottesfurcht.
18. bogaboję́čost, f. = bogaboječnost, Jan., Jap. (Sv. p.).
19. bogobǫ́jən, -jna, adj. gottesfürchtig, Jan., Let.; bogobojni mladeniči, Cv.; — stsl.
20. bojè, * adv. = baje, bojda, Cig., Jan., Jurč.; boje da, Cig.
21. bȏjəc, -jca, m. 1) der Kämpfer, C.; — 2) der Mörder, Krelj- Mik.
22. bojèč, -ę́ča, adj. furchtsam, schüchtern; feige.
23. boję́čən, -čna, adj. furchtsam, M., Ljub.; feige, Jan.
24. boję̑čnik, m. der Hasenfuß, M.
25. boję́čnost, f. die Furchtsamkeit, die Zaghaftigkeit, die Feigheit, Mur., Cig., nk.
26. boję́čost, f. = boječnost, Jan.; brez boječosti, Škrb.- Valj. (Rad).
27. bójən, -jna, adj. 1) Kampf-, Schlacht-, Kriegs-, Feld-: bojni krik, das Kampfgeschrei, bojna vrsta, die Schlachtreihe, bojna ladija, das Kriegsschiff, bojna kola, der Streitwagen, Cig. (T.), nk.; — 2) streitbar, kriegerisch, Cig., Jan.
28. bojeváłən, -łna, adj. streitbar, Cig., Jan.
29. bojevalíšče, n. der Kampfplatz, Cig., Pohl.- Valj. (Rad).
30. bojeváłnost, f. die Streitbarkeit, Cig., Jan.
31. bojevȃnje, n. das Kämpfen.
32. bojeváti, -ȗjem, vb. impf. kämpfen, Dict., Dalm.; boj b., Cig.; In šel je boj boj'vat brez upa zmage, Preš.; dokazila bojujoča zoper obdolženca, die zur Überführung des Beschuldigten dienenden Beweismittel, DZ.; — nav. b. se, kämpfen: s kom, zoper koga.
33. bojevȃvəc, -vca, m. der Kämpfer, Cig., Jan., Škrinj.- Valj. (Rad), nk.
34. bójevən, -vna, adj. = bojen, Schlacht(en)-: bojevni slikar, der Schlachtenmaler, Cig. (T.).
35. bojevína, f. die Kriegssteuer, C.
36. bojevı̑t, adj. kampflustig, kriegerisch, streitbar, C., Cig. (T.), nk.
37. bojevník, m. = bojnik, Cig., C., Let.
38. bojẹ̑zən, -zni, f., Mur., Jan., pogl. bojazen.
39. bojẹ̑zən, -zna, adj. = bojazljiv, Mik. (V. Gr. II. 147.).
40. boježéljən, -ljna, adj. kampfbegierig, Cig., nk.
41. boježéljnost, f. die Kampfbegierde, Cig., nk.
42. brezbojən, -jna, adj. farblos, Jan.
43. brezpogǫ́jən, -jna, adj. unbedingt, Cig., Jan., nk.
44. brezpokǫ́jən, -jna, adj. ruhelos, nk.
45. brezustrǫ́jen, -jna, adj. anorganisch, h. t.- Cig. (T.).
46. brójən, -jna, adj. numerisch, Cig. (T.); — prim. broj.
47. brzojẹ̑zdəc, -zdəca, m. der Eilpostreiter, Cig.
48. človẹkojẹ̑dəc, -dca, m. der Menschenfresser, C., Bes.
49. črvojẹ̀d, -jẹ́da, adj. = črvojeden: črvojeda miza, Jurč.
50. črvojẹ̑d, f. der Wurmstich, Mur., Valj. (Rad).
51. črvojẹ́dən, -dna, adj. 1) wurmstichig; črvojedni tramovi, Jurč.; — 2) Würmer fressend; črvojedna perjad, Zora.
52. črvojẹ́dina, f. 1) der Wurmstich; črvojedine v lesu; — 2) das Wurmmehl; č. se nahaja v votlih vrbah in drugih drevesih, Cv.
53. črvojẹ́dinast, adj. wurmstichig; č. sad, Trub. (Post.); črvojedinasta lipa, Jurč.
54. dẹlobǫ́jen, -jna, adj. arbeitsscheu, Cv.
55. dlakojẹ́dən, -dna, adj. haarfressend: d. mrčes, Zora.
56. dobojeváti, -ȗjem, vb. pf. einen Kampf auskämpfen: dobojeval je srečno, Navr. (Let.); = d. se, Cig.
57. dobrojẹ̑dəc, -dca, m. der Schmauser, Cig., Jan.
58. dobrojẹ̑dka, f. die Schmauserin, Cig.
59. dójəm, dójma, m. die Affection, der Eindruck, der Effect, h. t.- Cig. (T.), nk.; zvočni d., Erj. (Som.).
60. dójən, * -jna, adj. = molzen, melk, Mur.; dojna krava, Št.
61. doję́nče, -eta, n. = dojenček, Erj. (Som.).
62. doję́nčək, -čka, m. dem. dojenec, der Säugling.
63. doję́nčica, f. dem. dojenka, der weibliche Säugling, Jan.
64. doję́nčič, m. = dojenček, C.
65. doję́nəc, -nca, m. der Säugling; — der Milchsohn, Cig.
66. dojénje, n. 1) das Säugen; — 2) das Melken, Št.
67. doję́nka, f. weiblicher Säugling; — die Milchtochter, Cig.
68. dojẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. mit dem Essen fertig werden: učenci so velikonočno jagnje dojedli, Ravn.
69. doję́ti, dójmem, (doímem), dojámem, vb. pf. 1) erfassen: cvet je smrt dojela, C.; — 2) d. se, sich annehmen: d. se kakega dela, C.
70. dojẹ́zditi, -jẹ̑zdim, vb. pf. reitend gelangen, erreichen; d. do grada; d. koga; d. gradu, Vrt.
71. dołgojezı̑čnež, m. kdor ima dolg jezik, SlN.
72. dostǫ́jən, * -jna, adj. 1) angemessen, C.; dostojno znanje, Levst. (Močv.); geziemend, anständig, Mur., Cig., Jan., C., nk.; — 2) tauglich: d. k čemu, Meg., Boh.; — 3) würdig, Cig., Jan., nk.; hvale d., lobenswert, ogr.- C.; vere d., glaubwürdig, Navr. (Let.).
73. drugojezíčən, -čna, adj. eine andere Sprache redend, anderssprachig, nk.
74. drugorójen, -jéna, adj. zweitgeboren, Cig., Jan., M., nk.
75. drugorojénəc, -nca, m. der Zweitgeborne, Jan.
76. drvojẹ̀d, -jẹ́da, m., pl. drvojedi, die Holzfresser, Cig. (T.).
77. drvojẹ̑dəc, -dca, m. der Holzesser, der Hylophag, Cig.
78. drvojẹ̑dka, f. der Thränenschwamm (merulius), Cig., Tuš. (B.).
79. dvobojeváti se, -ȗjem se, vb. impf. sich duellieren, Cig., nk.
80. dvǫ̑jəc, -jca, m. 1) = dvojček, LjZv.; — 2) der Mischling, der Bastard, Cig.
81. dvojejezíčən, -čna, adj. = dvojezičen, Dalm.
82. dvǫ̑jək, -jka, m. = dvojček: dvojki, Guts., Mur., Cig., C., Trub., jvzhŠt.
83. dvọ̑jən, -jna, adj. 1) zweifach, doppelt, Doppel-; dvojna vrata, die Doppelthür; dvojno vprašanje, die Doppelfrage, Cig. (T.); dvojne korenike, gepaarte Radicale ( chem.), Cig. (T.); tudi: dvójən; — 2) zweifelhaft, ogr.- C., nk.
84. dvojénje, n. 1) die Verdoppelung, Cig.; — 2) das Zweifeln, Meg., Guts., Dalm., kajk.- Valj. (Rad), nk.; brez dvojenja, ohne Zweifel, Guts. (Res.).
85. dvojeráščən, -čna, adj. zweiwüchsig (o žitu, o volni), V.-Cig.
86. dvojerẹ́zən, -zna, adj. zweischneidig, V.-Cig.
87. dvojesẹ́čən, -čna, adj. d. travnik, eine Grummetwiese, Cig.
88. dvojesẹ́nčən, -čna, adj. zweischattig, V.-Cig.
89. dvojestrížən, -žna, adj. zweischürig, V.-Cig.
90. dvojezíčən, -čna, adj. 1) doppelzüngig, Cig. (T.), nk.; — 2) zweisprachig, nk.
91. dvojezı̑čnik, m. 1) der Doppelzüngler, Cig.; besede dvojezičnika so kakor nedolžne, Škrinj.; — 2) der zwei Sprachen Redende, Navr. (Kop. sp.).
92. dvojezíčnost, f. 1) die Doppelzüngigkeit, Cig., Jan.; d. jutrovskih narodov, Cv.; — 2) die Zweisprachigkeit, nk.
93. dvoježę̑nstvọ, n. = dvoženstvo, Cig.
94. dvojnojezíčən, -čna, adj. = dvojezičen 1), Mur.
95. edinorójen, -éna, adj. eingeboren: edinorojeni sin božji.
96. edinoroję́nəc, -nca, m. der Eingeborne, Mur., Cig., Jan., Ravn.
97. enọ̑jən, -jna, adj. einfach, Mur., Cig., Jan.; enojna nit, Dol.
98. figojẹ̑dka, f. der weißhalsige Fliegenfänger (muscicapa albicollis), Frey. (F.).
99. gnọ̑jəc, -jca, m. der Düngerstoff, Jan. (H.); — = gnilovica, Vrtov. (Km. k.).
100. gnójən, -jna, adj. 1) Mist-, Dünger-; gnojne vile, die Mistgabel; — 2) gut gedüngt; gnojna njiva; — 3) Eiter-, eiterig, eiternd; gnojna rana.

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani